Baragovi dnevi med dvema obletnicama
Slovenci po svetu | 28.08.2017, 11:33 Matjaž Merljak
V mestu Grand Rapids v ameriški zvezni državi Michigan bodo konec tedna potekali 68. Baragovi dnevi. V imenu Slovenske škofovske konference SŠK naj bi se jih udeležili ljubljanski pomožni škof Anton Jamnik, a je zaradi bolezni obisk odpovedal. Novega imena nam iz SŠK niso sporočili.
Letos mineva 220 let od rojstva slovenskega misijonarja, škofa, popotnika in slovničarja Friderika Ireneja Barage, ki ga od leta 2013 lahko imenjujemo Častitljivi božji služabnik. Rodil se je namreč 28. junija leta 1797 v Mali vasi pri Dobrniču na Dolenjskem. Prihodnje leto pa bo 150. obletnica njegovega rojstva za nebesa - umrl je 19. januarja leta 1868 v Marquettu na severu Michigana, približno 650 kilometrov oddaljeno od Grand Rapidsa.
Baragovi dnevi so pomemben dogodek za ozaveščanje in pospeševanje postopka Baragove beatifikacije, ki se ga udeležujejo slovenski rojaki iz Lemonta, Chicaga, Clevelanda, Toronta in Hamiltona ter drugih krajev iz ZDA in Kanade, kjer živijo Slovenci. So tudi priložnost za seznanitev z napredovanjem procesa škofa Barage za blaženega, za poglobitev vere ter za spominjanje narodnih korenin in narodne identitete.
Friderik Irenej Baraga je bil najvidnejši slovenski misijonar prve polovice 19. stoletja, nabožni pisec, utemeljitelj knjižnega jezika indijanskih plemen Očipve in Otava ter prvi marquettski škof, avtor prve slovenske knjige z opisom življenja in značilnosti severnoameriških Indijancev.
Baragovi dnevi pa že vrsto leto potekalo tudi v Sloveniji, in sicer Trebnjem. Gre za spominski dan občine, ki ga sicer praznujejo 29. junija na Baragov rojstni dan. Letošnji Baragovi dnevi so bili predvsem posvečeni še enemu trebanjskemu rojaku, pokojnemu metropolitu in ljubljanskemu nadškofu dr. Alojziju Šuštarju, ko so se v Trebnjem spominjali 10. obletnice njegove smrti.
Iz življenja in dela škofa Barage
Je svetniški kandidat in se ga v ljubljanski metropoliji, ki združuje koprsko in novomeško škofijo ter ljubljansko nadškofijo, skupaj z drugimi kandidati za svetnike (škofom Janezom Frančiškom Gnidovcem, misijonarjem Andrejem Majcnom SDB in škofom Antonom Vovkom) spominjamo na nedeljo svetniških kandidatov, ki jo vsako leto obhajamo 3. nedeljo v septembru.
Baraga je pravo je študiral na Dunaju, teologijo pa v Ljubljani. V duhovnika je bil posvečen v ljubljanski stoli cerkvi leta 1823. Službo kaplana je opravljal v Šmartinu pri Kranju in Metliki. Leta 1830 je odšel v ZDA misijonarit med Indijance, kjer je večino časa tudi deloval. V škofa je bil posvečen v Cincinattiju v Ohiu, njegovo prvo škofovsko mesto je bilo Sault Ste. Marie, katerega sedež je prenesel v Marquette. Napisal je več nabožnih knjig, v nemščini pa tudi knjigo Geschichte, Charakter, Sitten und Gebräuche nordamerikanischen Indianer (Zgodovina, značaj, šege in običaji severnoameriških Indijancev), v kateri so Evropejci prvič spoznali zgodbo o indijanski princesi Pokahontas. V slovenščini sta leta 1997 izšli njegovi knjigi: Krščanski nauk za Indijance, Družina 1997 in Opominvanje, Faksimile iz leta 1826, Trebnje 1997. Pomembni sta tudi njegova slovnica in slovar čipevskega jezika, v katerem je pisal tudi nabožne knjige.
V zvezni državi Michigan v ZDA so po njem poimenovali okrožje (country) Baraga, mestno občino (township) Baraga v tem okrožju in vas (village) Baraga v tej mestni občini.
Škof Baraga je bil avtor številnih verskih knjig, ki jih hrani knjižnica Narodnega muzeja Slovenije. Posebnega pomena sta njegov slovar in slovnica čipevskega jezika (Dictionary of the Otchipwe language, explained in English (1853); A theoretical and practical Grammar of the Otchipwe language (1850)).
