Novice iz Clevelanda

Slovenci po svetu | 21.08.2017, 07:37 Matjaž Merljak

Poleti se na Slovenski pristavi vsako nedeljo vrstijo srečanja in prireditve. Tam so se srečali upokojenci in plesalci Folklorne skupine Kres. V mestu so imeli projekcijo filma Goreči škof. Posredujemo tudi razmišljanje Rudija Kolariča Zakaj dva spomenika?

Poletje se je nagnilo in v torek smo praznovali veliki šmaren, praznik Marijinega Vnebovzetja. Naša župnija Marije Vnebovzete ima vsako leto na prvo nedeljo po prazniku svoj veliki piknik na Slovenski pristavi, kar se dogaja prav danes popoldne. O tem več prihodnjič.

Pestri so pa nedeljski popoldnevi na Slovenski pristavi, kakor tudi na SNPJ farmi v bližini Clevelanda. Tudi tu se odvijajo zabave skoraj vsako nedeljo v poletnih mesecih. Tu kuhinja postreže skoraj vsako nedeljo s kosilom in potem se pa pričnejo plesne zabave. Ta kraj je sicer malo bližje mesta in se tu srečajo rojaki četrte in starejše generacije. Tudi se tu že redko sliši slovenska beseda. Ni pa tako na Slovenski pristavi, čeprav mlajša generacija že pretežno komunicira v angleščini, ker jim je to lažje.

Na Pristavi so organizirali svoj vsakoletni piknik ali veselico Klub upokojencev Slovenske pristave. Člani tega kluba lepo skrbijo, da je Pristava v lepem stanju, saj se vsako pomlad zberejo pod temi borovci in kaj pripravijo za prihodnjo sezono. Ta klub starejših članov šteje čez dvesto štirideset. Piknik 6. avgusta je bil izredni lepo obiskan. Vse se je začelo s sveto mašo, katero naj bi daroval rojak iz Argentine, Franc Urbanija. Žal letos ni utegnil priti, ker je zadnji moment zbolel. Zadnje dni so bili primorani iskati duhovnika, da bi bral mašo. Edini, ki je imel čas v tistem hipu, je bil duhovnik iz okolice. Tako je bila maša brana prvikrat na upokojniškem pikniku v angleškem jeziku. Udeležba vernikov je bila največja do sedaj. Vzrok za tako lepo udeležbo je bil menda praznik tega kluba. Letos namreč praznuje svojo 30-letnico obstoja.

Po maši so postregli z odličnim kosilom in tam sredi popoldneva so pripravili kratek program. Predsednik Frank Vidmar je lepo opisal zgodovino in delo tega kluba dobrih ljudi. Spomnil je na vse pretekle predsednike in odbornike, ki izstopajo s svojim požrtvovalnim delom. Za konec je pa skupina članov stopila na oder in zapela nekaj slovenskih pesmi in končali z vzpodbudno Oče, mati, domovina pod vodstvom novejšega člana Janeza Sršena. Po programu se je pa razvila zabava s plesom ob zvokih Alpskega seksteta.

Preteklo soboto, 12. avgusta, nas je pa vabila naša mladina na ta letoviški prostor. Mladi plesalci folklorne skupine Kres so pripravili kratek program in plesno zabavo na ta sobotni večer. Večer je bil topel in tudi nastop mladine je bil zelo toplo sprejet. V plesnem ritmu je nastopila več generacijska mladina od osnovnošolcev do višješolskih. Izredno lepo je bilo videti mladino, od katerih starši in morda že celo stari starši so bili rojeni v tej deželi in je ta mladina tako ponosno in nasmejana v narodnih nošah zaplesala slovenske plese. Res smo lahko hvaležni staršem, da cenijo slovenstvo in to darujejo svojim mladim. Naj še dolgo deluje folklorna skupina Kres med nami in nam ohranja slovenstvo v plesnem ritmu.

»Stojmo trdno kakor hrast na poljani, ki je pripravljen na sunke vetra od vseh strani,« so besede ki jih je izgovoril svetniški kandidat nadškof ljubljanski, Anton Vovk. Te besede sem odvzel iz ovitka filma Goreči škof. Ta film nam je rojakom v Clevelandu pokazal preteklo nedeljo, 13. avgusta, režiser David Sipoš v spodnji dvorani šole Marije Vnebovzete. Bil je zelo navdušen nad udeležbo, saj je bila dvorana zasedena do zadnjega kotička. V uvodu nam je malo razložil nastajanje filma in pripravo in kakšni so nameni za prihodnost podobnega dela. To je tudi David povedal že v soboto zvečer in vabil ljudi na predstavo, ko je gostoval med radijsko Slovensko uro.

V naslednjem pa en pogled na dogajanje v Sloveniji in odkrijte spomenika v Ljubljani vojnim in vojnim povezanim žrtvam. To razmišljanje je napisal Rudi Kolarič in objavil v mesečniku v Clevelandu, Slovenski ameriški časi. Prosil me je če bi to lahko prebral tu.

Razmišljanje: Rudi Kolarič - Zakaj dva spomenika?

Proslava na Kongresnem trgu v Ljubljani ter predstavitev dveh spomenikov je ponovno prisiljen dogodek za spravo. Bivši komunisti in sedaj zagovorniki komunizma vedno govorijo o odpuščanju in spravi, a ne povedo, komu odpuščanje in zakaj. Simbolični poskusi sprave, kot sta lipa in sedaj dva spomenika, očitno niso uspešni in dodatno razdvojujejo slovenski narod.

Predlagam, da bi slovenski oblastniki predstavili pragmatičen in preprost načrt za spravo, ki mora vsebovati: prvič, resen in iskren namen, da spravo želimo in drugič, da smo pripravljeni sprejeti resnico o naši preteklosti od leta 1941 naprej. Resnico, ki vodi do razumevanja in medsebojnega spoštovanja. Takrat bomo doživeli neprisiljeno pomiritev naroda.

Spomenika pa bi slovesno podrli in na temelju dveh spomenikov zgradili mostiček, simbol sprave, na katerem bo stal samo en spomenik, ki bo predstavljal svobodno Slovenijo.

Vse, kar nas spominja na našo preteklost, shranimo v muzeje, narodu pa predstavimo objektivno in nepristransko zgodovino. Kar se tiče narodnih zadev, kot je sprava, pa je potrebno prenehati s strankarsko politiko.