Svetovalnica: Najdražji izdelek ni nujno tudi najboljši
Hrana in okolje Rok Mihevc
O preventivi pred soncem in primerjavi zaščit smo govorili v tokratni Svetovalnici. Na vprašanja ali je modro plačevati več in koliko je v resnici kvaliteten drag izdelek, je odgovarjal Boštjan Okorn, z Zveze potrošnikov Slovenije.
Zveza potrošnikov Slovenije po Okornovih besedah ni velika organizacija, a je še kako pomembna. Težava pri financiranju zveze je v tem, ker se ne smejo financirati iz nobenih komercialnih virov, saj bi to bil lahko sum na vpliv rezultatov. »Ne sme biti nobenih donacij s strani podjetij, ki izdelujejo izdelke. Zato kupujemo anonimno, da trgovec tega ne ve, saj bi se lahko zgodilo, da izdelek vnaprej pripravi za naše teste.«
Testi izdelkov so po besedah Okorna dragi. »Npr. test pralnega stroja od 2.000 do 3.000€, test kozmetike od 3.000 do 4.000€. To pa pomnožite s številom vzorcev«. Največ testov delajo za svoje člane in naročnike, saj je to njihov najbolj konstanten vir prihodkov. Članarina je 50€ letno, naš sogovornik pa ob tem pojasnjuje, da se s 40 testi na leto s tem denarjem povrne denar, ki bi ga porabili ob nakupu dražjih izdelkov, če ne bi vedeli, da so enako kvalitetni kot cenejši.
S pojavom poceni diskontnih trgovin so se potrošniki začeli spraševati, ali je neko sredstvo za 5€ enako dobro kot tisto za 10€. Po besedah Okorna so njihovi testi vsakič znova dokazali, da so cenejša sredstva tudi dovolj dobra in se ni treba prav nič bati. »A to velja za ljudi, ki nimajo težave z alergeni, kožo in podobno. V splošnih sredstvih se znajdejo alergeni, ni pa nujno, da teh ni niti v dražjih izdelkih«. Po njegovih besedah celo lekarniške in znane kozmetične znamke vsebujejo določena sredstva, ki so za bolj občutljive manj primerne. »So ljudje, ki padajo na znamke in ne bodo nikoli šli kupiti diskontnega izdelka. To je seveda njihova pravica, naša dolžnost pa je, da povemo, da kdaj tisti najdražji izdelki niso nujno tudi najboljši«.
ZPS: Na navedbe na embalaži se še ne moremo zanesti
Pred kratkim so opravili test o sredstvih za zaščito pred soncem, kar vključuje kremo, mleko, razpršilo, losijon,... »Prvo opozorilo je, da se nikoli ne sončimo tako, da uporabljamo samo ta sredstva. Nikakor se ne smemo izpostavljati soncu dlje, kot je nujno potrebno. Ležanje na plaži je že zdavnaj iz mode«. Potrošniške organizacije ob vsakem testu sredstev za zaščito pred soncem ugotavljajo, da proizvajalci navajajo trditve, ki v praksi ne držijo. Letos sicer med desetimi preizkušenimi sredstvi, ki so naprodaj tudi v Sloveniji, ni takšnih, ki bi zavajale glede vrednosti zaščite poudarjajo na ZPS, a na embalaži je mogoče najti še marsikaj drugega, kar pritegne potrošnike, a ne drži nujno.
V Zvezi potrošnikov so preverili 10 vzorcev, njihov ključ izbire pa je bil takšen, kot bi ga izbiral potrošnik. »Torej, kaj je novega, kaj se najbolj prodaja in podobno«. Testirali so vzorce z visoko zaščito, med drugim so ugotovili, da je za večino ljudi najboljša izbira visoka zaščita ni pa nujno, da je zaščita z vrednostjo 30 dvakrat boljša kot z vrednostjo 15. Če izdelek ne prestane testa, so to v Zvezi potrošnikov dolžni sporočiti vsem, ne samo naročnikom. V tem testu so vsa sredstva prestala svojo nalogo.
Kaj mora vsebovati embalaža?
Vsaka embalaža mora vsebovati podatek o tem, ali ščiti pred Uvb žarki, prav tako tudi kakšna je zaščita (visoka od 30 do 50, srednja od 20 do 30 in nizka od 6 do 20; izdelek z zaščito pod 6 ne sme biti označen kot sredstvo za zaščito pred soncem). V krogcu mora biti označena ta zaščita, mi pa preverjamo, ali je dovolj močna. Ne sme biti navedb, da gre za popolno zaščito, ker takšne ni. Nekoliko na meji so sicer navedbe, da gre za celodnevno zaščito. »To ni res, nobena ne ščiti cel dan, zaščita lahko pade za 80 odstotkov«. Na embalaži mora biti zapisano tudi, kako uporabljamo sredstvo, da je potrebno paziti na otroke, da je to samo dodatna zaščita pred soncem,...
