Dr. Požarnik o vplivu množice in vplivu na množico
Slovenija Rok Mihevc
V oddaji »Spoznanje več, predsodek manj« smo govorili o človeku v javnosti. O vplivu množice in vplivu na množico. Pred referendumu in predsedniškimi volitvami je to še kako aktualna tema. Naš gost je bil psiholog in psihoterapevt dr. Hubert Požarnik.
Znano dejstvo je, da ljudje, ki nastopajo v javnosti, drugače nastopajo v zasebnosti. Po Požarnikovih besedah so ljudje, ki so bolj zgovorni in so tisti, ki so manj, nekaterim teče jezik, drugim ne. »Ampak to ne pomeni, da so ti, ki so bolj tiho, manj brihtni od bolj zgovornih. Sam sem imel veliko opravka z ljudmi, ki so pravi pisatelji, pa govoriti niso znali.« Pravi, da je v šolah zelo malo javnega nastopanja in tudi otroci imajo manjši besedni zaklad.
Javno nastopanje pa je še posebej izrazito v politiki in vodilni morajo znati spretno govoriti, poudarja naš sogovornik. »Hkrati pa uspešen politik ne sme biti preveč brihten, ker potem govori preveč in nerazumljivo. Imeti mora besedni zaklad, ki ga razumejo preprosti ljudje.« Na drugi strani pa opozarja, da politik, ki dobro govori, ni nujno, da je odličen politik, pomembna je tudi karizma. »So ljudje, ki so zelo spodobni, ampak bolje funkcionirajo v ozadju. Nekateri so rojeni za voditelje, drugi pa bolje funkcionirajo, če so vodeni.« Opozoril je tudi, da ljudje ne prepoznajo vedno kvalitete.
Politika ima zadnje čase veliko mladih ljudi, zadnja primera sta avstrijski zunanji minister Sebastian Kurz (30 let) in francoski predsednik Emanuel Macron (44 let). Požarnik ocenjuje, da čas očitno prinaša spremembe tudi na tem področju in taki mladi že imajo politični staž znotraj svoje stranke. A opozarja, da so pomembne tudi izkušnje. »Pri nas je to slabo, ker se pojavljajo nove stranke, ki iz nič nabirajo točke. Nimajo izkušenj in nekega kvalitetnega kroga ljudi. Politika res ni samo stvar starih, mora pa biti prava mešanica.«
Voditelji morajo obvladati množico, ki je skupek ljudi različnega spola, starosti, izobrazbe, pogledov, vrednot. Vprašanje pa je, kako pristopiti, da ta množica potegne skupaj z voditeljem naprej. Požarnik pojasnjuje, da ljudje v množici drugače reagirajo in čutijo, kot če delujejo v manjši skupini ali kot posamezniki. »Ločimo več množic. Na eni strani je npr. množica na cesti in do teh ljudi ne čutimo nič. Na drugi strani so npr. navijači, protestniki, stavkajoči, do katerih se tudi čustveno opredelimo. Potem so tudi teami, sekte, kaste in podobno.«
V množici je posameznik manj razumen, a se po besedah našega gosta lahko zelo »vname«. »V ospredju so vroča čustva, ki omejijo razum. Ljudje v masi so manj kritični do sebe, vpijejo in zahtevajo stvari, ki jih mogoče niti ne razumejo. Kot del mase imajo znižan občutek krivde in so sposobni storiti marsikaj. Ker to pač vsi počnejo.«
