Umrl kitajski borec za človekove pravice Liu Xiaobo
Svet Petra Stopar
Po kratkotrajni bitki z rakom na jetrih je včeraj umrl kitajski oporečnik in Nobelov nagrajenec za mir v letu 2010 Liu Xiaobo. Bil je ena od najvidnejših osebnosti prodemokratičnega gibanja na Kitajskem, tamkajšnje oblasti pa mu niso dovolile sprejeti omenjene nagrade, marveč so ga vse od leta 2009 do junija letos zadrževale v zaporu. Medtem ko zahod odgovornost za oporečnikovo smrt pripisuje uradnemu Pekingu, ta kritike zavrača in tuje države obtožuje vmešavanja v svoje notranje zadeve.
61-letni Xiaobo je bil po navedbah kitajskega sodišča zaradi »subverzivnih dejavnosti proti državi« leta 2009 obsojen na enajst let zapora. Sredi junija letos so ga kitajske oblasti zaradi bolezni iz zapora prepeljale v bolnišnico, a takrat je bolezen napredovala že do zadnjega stadija. Kitajske oblasti so vztrajale, da zanj skrbijo najboljši domači zdravniki, ko so mu diagnozo postavili konec maja. V začetku tega meseca pa so dodali, da ga zaradi preveč resnega stanja ne morejo premestiti na zdravljenje v tujino. Temu so oporekali nemški in ameriški specialisti.
Organizacije za človekove pravice so oblasti obsojale, da manipulirajo z vestmi o zdravstvenem stanju nagrajenca, saj da se bojijo, da bo izkoristil svobodo in spet opozoril na kitajski enostrankarski režim. Visoki komisar ZN za človekove pravice Zeid Raad Al Husein je Luija po novici o smrti označil za »pravo utelešenje« demokratičnih vrednot. Po prepričanju Odbora za podelitev Nobelove nagrade odgovornost za Xiaobojevo prezgodnjo smrt nosi kitajska vlada.
Obžalovanje, da ta ni uslišala pozivov k spoštovanju Liujeve želje po zdravljenju v tujini, sta v izjavi izrazila tudi predsednik Evropske komisije Jean-Claude Juncker in predsednik Evropskega sveta Donald Tusk. Ob tem sta oblasti pozvala, naj dovolijo Liujevi soprogi in njenemu bratu zapustiti Kitajsko, če to želita.
Na Evropski komisiji so na vprašanja novinarjev o tem, kdo je kriv za oporečnikovo smrt, odgovorili: »Menimo, da zdaj ni čas za odločanje o krivdi kogarkoli, izjava Tuska in Junckerja je zelo jasna, med drugim še naprej poziva Kitajsko, naj izpusti vse zapornike, ki so povezani z bojem za človekove pravice.« Sožalje je izrekla tudi nemška kanclerka Angela Merkel.
Liuja so kitajske oblasti aretirale leta 2008, potem ko je sooblikoval peticijo, ki je pozvala k zaščiti temeljnih človekovih pravic in reformi kitajskega političnega sistema. Njegova soproga, Liu Xia, je že sedem let v hišnem priporu, vendar ga je lahko obiskala v bolnišnici.
