Otroci in mladi za prenovo Alepa
Svet Marjana Debevec
V jugozahodni Siriji sprte strani spoštujejo od nedelje naprej veljavno prekinitev ognja, po ostalih predelih pa še vedno prihaja do spopadov. V stari sirski četrti mesta Alep so boji prenehali pred šestimi meseci, življenje pa se kljub težkim ekonomskim razmeram vrača v stare tirnice. Za približno 1200 otrok in mladih so pripravili poletni tabor, da bi doživeli vsak nekaj trenutkov veselja in vedrine. Skavti pa so se odločili polepšati mesto: prebarvali so pločnike in obnovili prometne znake. Projekt so poimenovali 'Lepši Alep'.
Papeška fundacija Pomoč Cerkvi v stiski je namenila 30 tisoč evrov za financiranje poletnega tabora sirsko-katoliške župnije sv. Efrema v Alepu. Čeprav na periferijah mesta občasno še vedno prihaja do spopadov in navkljub težki ekonomski situaciji, približno tisoč dvesto mladih in otrok iz župnije končno lahko doživlja nekaj trenutkov vedrine. Poletni tabor poteka v tako imenovani Dolini kristjanov ob meji z Libanonom.
Direktor omenjene fundacije v Italiji Alessandro Monteduro pojasnjuje, da želijo s to pobudo najmlajšim prebivalcem Alepa povrniti nekaj njihovega otroštva in jim ponuditi trenutke brezskrbnosti. Obenem pa imajo otroci in mladi tudi možnost za medsebojno druženje in spoznavanje pripadnikov različnih krščanskih veroizpovedi.
Vendar pa ne gre za edino pobudo te fundacije, namenjeno sirskim otrokom. Že več let Pomoč Cerkvi v stiski podpira projekt, ki omogoča dobavo mleka v prahu.
V mestu Alep pa se po vojni rojevajo tudi druge pobude. V preteklih dneh so skavti iz župnije sv. Frančiška spodbudili projekt, ki želi polepšati podobo Alepa. Soseski so povrnili barve tako, da so prebarvali pločnike in obnovili prometne znake, ki označujejo parkirišča. Projekt so poimenovali 'Lepši Alep'.
V letih vojne je namreč mesto dobesedno izgubilo svoje barve, zato gre za poseben izziv. Vendar pa ima projekt še globlji pomen, saj obenem omogoča tudi ponovno združitev v en sam narod in eno samo družino, ne glede na verstvo ali prepričanje, so zapisali. Frančiškani, ki so bili pobudniki, so si ga namreč zamislili kot priložnost za obnovitev tamkajšnje razdeljene družbe. Izhajali pa so iz ljubezni do izmučenega mesta in želje po spravi ranjene družbe.
