Kanada tudi z zakonom podprla teorijo spola; škofje zakonu nasprotujejo
Svet Marjana Debevec
Kanadski parlament v Ottawi je 15. junija sprejel Zakon o dopolnitvi Kanadske listine o človekovih pravicah in Kazenskega zakonika. Zakon na seznam zaščitenih pravic posameznika dodaja spolno identiteto in spolno opredelitev ter prepoveduje kakršnokoli diskriminacijo na podlagi le te. Gre za javno podporo teoriji spola, ki so ji na zasedanju v tem tednu nasprotovali tudi kanadski škofje. V izjavi za javnost so zapisali, da si spola ne moremo sami izbirati, ne more pa tudi biti ločen od naše biološke spolnosti.
Liberalna kanadska vlada trdi, da je bil sprejem zakona nujen za zaščito transspolnih skupin. Premier Trudeau je po njegovem sprejetjem tvitvnil, da je to odlična novica, in pripel ključnik oz. hashtag “Ljubezenjeljubezen”, ki ga pogosto uporabljajo zagovorniki pravic LGBT skupnosti.
V konservativnejših krogih je dogodek izzval veliko razočaranja in opozorila mnogih strokovnjakov, da zakon uzakonja določeno subjektivno sociološko teorijo spola, preprečuje svobodo govora in prepričanja ter omogoča celo zaporne kazni za vse, ki javno ne bi želeli uporabljati besed, ki jih zahteva transspolna skupnost.
Eden izmed vodij kampanje proti sprejetju zakona je bil profesor psihologije z Univerze v Torontu dr. Jordan Peterson. Povedal je, da ne misli uporabljati t. i. brezspolnih osebnih zaimkov (denimo “zir” ali “ze”), ki jih zahteva transseksualna skupnost, sedaj pa tudi zakon. Država namreč po njegovem mnenju nima pravice zapovedati uporabe izrazov ali stališč, ki so v nasprotju z njegovimi prepričanji ali pogledi.
Od tod do cenzure in totalitarne miselnosti je le še kak korak, opozarjajo nasprotniki zakona. Gre namreč za zlorabo pojma človekovih pravic. V primeru nekaterih “pravic”, ki jih skuša uzakoniti sodobna država, vključno z zadnjim zakonom o spolni identiteti, se namreč omejujejo nekatere skupine ljudi. Po mnenju strokovnjakov je tako njihovo udejanjanje postalo orodje kulturnega boja proti določenim prepričanjem.
Iz Kanade pa prihaja tudi naslednji primer. Kori Doty, ki se ne želi opredeliti kot oseba ženskega ali moškega spola, je novembra 2016 rodila dojenčka. Zdaj pa je dosegla celo to, da se mu bo v uradnih dokumentih na mesto, kjer je zahtevan spol, zapisalo, da je le-ta nedodeljen oziroma nedoločen.
Ne glede na to, kako »velik premik naprej« so dosegli, je gotovo eno: dojenček je ali deklica ali fantek. Zakonov narave ne moremo spreminjati. Se pa ob takšnih novicah vedno pojavi vprašanje, kje se konča prepričanje odrasle osebe in kje prične zloraba otroka ali zanemarjanje njegovih potreb v imenu neke ideologije.
