SPG zunanjemu ministrstvu: Arbitražna dokumentacija naj postane javna!
Slovenija | 17.07.2017, 10:20
Poročali smo že, da so se v Slovenskem Panevropskem gibanju precej kritično odzvali na arbitražno določitev meje med Slovenijo in Hrvaško. Predsednik društva Laris Gaiser je celo opozoril, da so arbitri na koncu dopustili možnost dodatnega dvostranskega dogovora med državama. Podobna stališča so se že začela pojavljati tudi v medijih naše južne sosede. Po mnenju Slovenskega Panevropskega gibanja bo morala Ljubljana v prihodnje ubrati drugačno strategijo, zato se je društvo s posebno prošnjo obrnil na zunanje ministrstvo, ki ga vodi Karl Erjavec.
V Slovenskem Panevropskem gibanju so po zadnjem srečanju slovenskega in hrvaškega premierja, Mira Cerarja in Andreja Plenkovića, ocenili, da se stališča držav ne približujejo dogovoru, kar pomeni, da bo treba znova zagnati dvostranska pogajanja za dokončno ureditev mejnega vprašanja. Ker je naša politika v preteklosti odgovornost odločanja o arbitraži preložila na volivce, bi bilo po besedah društva pravično, da izvemo, kaj se je v Haagu dogajalo in kako je slovenska stran zagovarjala naše interese. V Slovenskem Panevropskem gibanju so prepričani, da je zaradi transparentnosti postopka ter za razblinjenje dvoma o korektnosti dela naših zagovornikov in nadaljevanje iskanja rešitve ključno, da arbitražna dokumentacija postane javna. Kot dodajajo, rezultat arbitraže in trenutno diplomatsko dogajanje, v katerega se je Ljubljana nespretno vključila, kažeta, da potrebujemo široko in strokovno razpravo, pri kateri se moramo opreti tudi na uporabljeno dokumentacijo. Prepričani so, da bo Slovenija le tako v dvostranskih pogajanjih s Hrvaško nastopala z boljšimi argumenti in večjo samozavestjo.
Slovensko Panevropsko gibanje je tako v preteklih dneh na naše zunanje ministrstvo poslalo uradno prošnjo za obravnavanje arbitražne dokumentacije kot dokumentacije javnega značaja. Kot je pojasnilo, jo je že med postopkom pridobila Hrvaška, zato je natančno seznanjena z našimi stališči in informacijami. Poudarja tudi, da je arbitražna dokumentacija ključnega pomena za razumevanje arbitražne razsodbe in pojasnjevanje odločitve. Odstranitev oznake zaupno bi med drugim lahko razkrilo, kakšni so bili temelji za oblikovanje besedila sporazuma o abritraži ter kako smo prišli do sestave memoranduma in dopolnil med postopkom. Ker je arbitražna dokumentacija naše strani v rokah Hrvaške, v Slovenskem Panevropskem gibanju ne vidijo diplomatskih, varnostnih in ostalih zadržkov, da z njo ne bi bila seznanjena tudi slovenska javnost.
