V središču Ljubljane bodo odkrili spomenik vsem žrtvam vojn
Slovenija | 13.07.2017, 00:35
Na Kongresnem trgu v Ljubljani bo proti večeru slovesnost ob odkritju spomenika vsem žrtvam vojn in z vojnami povezanim žrtvam. Zbrane bo nagovoril predsednik republike Borut Pahor, molitev bo vodil ljubljanski nadškof metropolit Stanislav Zore. Gradnja spomenika je bila končana v začetku letošnjega junija. V parlamentarnih strankah nanj gledajo različno. Večina mu pripisuje velik simbolni pomen, a opozarja, da sam po sebi še ne pomeni sprave, za katero se je treba neprestano truditi. Nekatere mu tudi nasprotujejo.
Postavitev spomenika je določila novela zakona o vojnih grobiščih, ki jo je državni zbor sprejel jeseni leta 2009. Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti je v začetku leta 2010 imenovalo projektno skupino, ki so jo sestavljali predstavniki stroke, civilne javnosti, politike in Katoliške Cerkve. Njena naloga je bila določitev lokacije spomenika. Kongresni trg v Ljubljani je izbrala, ker se nahaja v središču glavnega mesta v neposredni bližini državnega zbora in vlade. Omenjeno ministrstvo je nato leta 2013 izvedlo še javni natečaj za pridobitev najboljše arhitekturne rešitve spomenika. Posebna komisija se je odločila za delo Roka Žnidaršiča, Mojce Gabrič, Sama Mlakarja in Žige Ravnikarja. Gre za dva, v temelju povezana stebra, ki naj bi prikazovala enotnost v dvojnosti. Med seboj sta razmaknjena po dolžini in globini, da določita osrednji prostor spomenika, kamor se polagajo venci. Kot določa novela zakona o vojnih grobiščih, je na spomeniku zapisana prva kitica pesmi Otona Župančiča Domovina je ena. Kot je ob vsebinski predstavitvi projekta leta 2015 pojasnil Žnidaršič, avtorji spomenik razumejo kot posvečen prostor pietete in ne kot objekt. Predsednik natečajne komisije Aleksander Ostan je takrat poudaril, da država s postavitvijo spomenika ne sme končati vseh ostalih procesov raziskovanja in obeleževanja grobišč na terenu.
Poslanec SMC Dragan Matić je pred skorajšnjim odkritjem spomenika ocenil, da je treba opraviti civilizacijsko nalogo in dostojno pokopati vse mrtve. Kot je še menil, ni treba, da čas druge svetovne vojne vsi dojemamo na enak način. Sam ne vidi smisla v nadaljevanju bitke naših dedov, ampak se želi usmeriti v prihodnost. Vodja poslancev DeSUS Franc Jurša je prepričan, da spomenika ne rabimo, po njegovih besedah bi lahko več naredili za spravo v politiki. Za poslance Levice spomenik, ki bo odkrit danes, ni sprejemljiv. Vodja poslanske skupine SD Matjaž Han je po drugi strani opozoril, da gre za zelo pomembno dejanje, a po njem naj vsak živi naprej s svojim prepričanjem. Da bi moralo do česa podobnega priti že zdavnaj, je poudaril vodja nepovezanih poslancev Bojan Dobovšek. "Sam spomenik še ne pomeni sprave, a je lahko simbol sprave. Upam, da ne bo spet razdvajal, ampak bo to priložnost za vnovični premislek, kaj še moramo storiti v našem narodu, da bomo bolj mirno in v sožitju živeli," je dejala predsednica NSi Ljudmila Novak. Predsednik SDS Janez Janša je pred odkritjem spomenika na družbenem omrežju Twitter zapisal, da gre za novo izkrivljanje resnice. Kot je dodal, je vojna za množično komunistično morijo leta 1945 kriva toliko, kot je puška kriva za umor.
