Pri sv. Pankraciju srečanje slovenskih in avstrijskih romarjev
| 07.07.2017, 09:46
V podružni cerkvi sv. Pankracija na Radelci v župniji Remšnik bo v nedeljo svetoletno romanje vernikov graške škofije in mariborske nadškofije. Po besedah Alojza Unuka gre za drugo obmejno srečanje dveh sosednjih škofij in držav "na meji". Slovesno somaševanje naj bi ob 11.30 vodila mariborski nadškofa Alojzij Cvikl in graški škof Wilhelm Krautwaschl.
Zgodovina cerkve sv. Pankracija
Cerkev ima dokaj pestro zgodovino. Ustno izročilo govori, da so kapelico sv. Pankraciju na tem mestu postavili že kapucini. Cerkev je bila zgrajena že pred letom 1490, kasneje leta 1532 so jo Turki požgali. Prvotna borna cerkvica bi v času jožefinskih reform skoraj povsem izginila, če se zanjo ne bi zavzeli Nemci. Pri Nemcih je sv. Pankracij čaščen predvsem zaradi dogodka 12. maja 896. Tega dne je cesar Arnuf Koroški zavzel mesto Rim in to pripisal svoji priprošnji k sv. Pankraciju, ki ga je še posebej častil. Poleg tega je Pankracij kot eden od ledenih svetnikov priprošnjik za mlade rastline ter cvetje. Kmetje z avstrijske strani, predvsem pridelovalci grozdja in rdečkastega vina vrste šilher (Schilher), so se mu priporočali za lepo vreme.
Po prvi svetovni vojni, ko so opravili razmejitev med Avstrijo in tedanjo Kraljevino SHS, je meja potekala kar skozi cerkev. Pri razmejitvi so namreč upoštevali katastrsko mejo med kmetoma Korankom na slovenski in Bučnikom na avstrijski strani. Mejo so korigirali mnogo kasneje, v času nove Jugoslavije, tako da je danes po posebnem meddržavnem dogovoru cerkev v celoti na slovenskem ozemlju.
Zanimivost cerkve je zvonik, na katerem je od leta 1935 za potrebe turizma urejen razgledni stolp. V času gradnje so naprošali obiskovalce, da so pomagali pri nošenju kamnov za gradnjo. Časopisni izrezek iz tega obdobja, ki je vstavljen v šolsko kroniko, nosi naslednje sporočilo in prošnjo: »Tako se naproša, da vsak, ki je blage volje in to telesno zmore, prinese kamen in tako spolnjuje ono grmado kamenja, ki je potrebna za zidavo. Skupno delo bo uspeh imelo ter rodilo čast in ponos našega naroda in domovine.«
Vir: Časnik.si
