VIDEO: Nadškof Stres v Šentjoštu: Resnice ni mogoče preglasiti z lažjo
Slovenija
Pri Kapeli mučencev v Šentjoštu nad Horjulom je bila včeraj spominska slovesnost z naslovom Branil se bom!. V Šentjoštu je bila nemreč med drugo vojno ustanovljena prva vaška straža, kot odgovor na revolucionarno komunistično nasilje in teror. Mašo za žrtve – največ je bilo pobitih poleti 1942 - je daroval nadškof Anton Stres. V pridigi je spomnil na resnico, ki osvobaja in na Kristusa, ki je na zločin storjen proti njemu, odgovoril z vstajenjem in odpuščajočim sporočilom: "Mir vam bodi!" Sledil je kulturni program s podelitvijo Ehrlichovih medalj in priznanj.
V prireditvi po maši so organizatorji v središče dogajanja postavili 50 otrok iz župnije Šentjošt, ki so v času od zadnjega julija do 4. avgusta 1942 ostali brez enega ali obeh staršev. Pokončala jih je revolucionarna vnema borcev Dolomitskega odreda. Danes nanje spominja kapela, ki so jo postavili nedaleč od cerkve. Nadškof Anton Stres je v pridigi med drugjm dejal: "To kapelo ste pred leti postavili v spomin na svoje sorodnike in sovaščane, ker ste čutili podobno dolžnost resnicoljubnosti. Mučenci, katerim v spomin stoji ta kapela, niso samo izgubili svojega življenja. Huje je to, da se jim je skušalo odvzeti dobro ime."
Po besedah nadškofa je to hujša krivica kot odvzem telesnega življenja. Žalostno je, da si resnica o teh tragičnih dogodkih tudi danes stežka utira pot v slovensko javno mnenje. Boleča resnica o teh dogodkih je bila najhujša za svojce pobitih in za sovaščane. Pozneje je ta resnica postala neznosna tudi za storilce zločinov in njihove naslednike. V nadaljevanju je nadškof Stres poudaril, da resnice, ki boli, ni mogoče obvladati s tajenjem, opravičevanjem ali lažjo. Edino možno rešitev je pokazal Kristus, ki je na zločin storjen proti njemu odgovoril s še večjo ljubeznijo, kakor je bilo sovraštvo njegovih morilcev. Vsaka evharistija je spomin na to Božjo ljubezen in obenem vabilo k spravi in odpuščanju, je poudaril nadškof in nagovor sklenil z besedami: "Za žrtve verujemo in upamo, da so v Božji ljubezni našle srečo in tolažbo, za storilce pa prosimo, da bi v tej isti Božji ljubezni našli razsvetljenje, spravo in mir."
Maši je sledila kulturna prireditev s podelitvijo Ehrlichovih odličij. Posthumno je priznanje dobil dr. Božidar Fink, nekdanji vaški stražar in domobranec. Nanj je v slavnostnem nagovoru spomnil tudi njegov sin dr. Andrej Fink, prebral ga je sicer brat Marko Fink.
V kulturnem programu je sicer sodelovala tudi hči Božidarja Finka, Bernarda Fink Inzko, ki je zapela skupaj z bratom Markom. Priznanja so prejeli še dr. Edi Gobec iz ZDA, argentinska Slovenca Jožejka Debeljak Žakelj in njen mož Jože ter msgr. Janez Rihar, ki je oživil Rafaelovo družbo.
