AVDIO: Nadškof iz Melbourna o obnovi zaupanja v avstralsko Cerkev po spolnih zlorabah

Cerkev na Slovenskem | 17.07.2017, 18:40 Petra Stopar

Kot smo že poročali, je minuli četrtek svoj enotedenski obisk v Sloveniji sklenil predsednik avstralske škofovske konference in nadškof v Melbournu Denis J. Hart. V pogovoru v našem studiu je med drugim spregovoril tudi o problematiki spolnih zlorab v Katoliški Cerkvi ter o obtožbah, ki so doletele njegovega predhodnika, prefekta vatikanskega Tajništva za ekonomijo kardinala Georgea Pella. Ta bo na avstralskem sodišču v torek prvič zaslišan v povezavi z obtožbami o zlorabah mladoletnikov v času svoje duhovniške službe v 70. letih.

G. nadškof, pozdravljeni v našem studiu.

Najlepša hvala za to čast, da sem lahko tukaj. Doživel sem čudovit obisk, čudovita vera in dobrota ljudi sta resnično izjemni.

Kako bi povzeli obisk, ki ga opravljate ravno v letu, ko praznujete zlati jubilej duhovništva?

Tako je, v duhovnika sem bil posvečen 22. julija 1967, na god sv. Marije Magdalene. Prav na dan obletnice pa bomo imeli praznično sveto mašo v naši katedrali. Ta obisk je bil zame čudovito popotovanje lepote, saj je vaša država zelo lepa, bilo je krasno popotovanje vere – spomnim se, kako sem poromal na Brezje, kjer sem daroval sveto mašo skupaj z vašim nadškofom Stanislavom, in takrat je on dejal, da je življenje vsakega od nas Božji dar. Jaz pa sem s svojim duhovništvom vsa ta leta poskušal odgovoriti na ta dar. Bili smo tudi na Sveti Gori ter v domačih krajih p. Cirila Božiča in njegove družine, obiskali smo različne kraje, cerkev SV. Trojice in tudi Maribor ... Menim, da so vera in dobrota ljudi ter njihova pripravljenost, da drug z drugim sodelujejo, zgledi, ki jih bom prinesel domov s seboj.

Čeprav je Slovenija v primerjavi z Avstralijo zelo majhna, pa je velika njena navezanost na Marijo Pomagaj, tako kot je zelo veliko čaščenje Marije Pomočnice pri avstralskih katoličanih. To dvoje pa lahko povezuje oba naroda. Kako ste vi doživeli Marijo Pomagaj na Brezjah in kako gledate na Božjo Mater?

Imel sem zelo veliko srečo. Odraščal sem v štiridesetih in petdesetih letih prejšnjega stoletja. Doma smo vedno imeli rožni venec. Naša mati nas ni nikoli pustila iti na pot, brez da bi prej zmolili desetko rožnega venca. Na Marijo gledam kot na mater, ki nas vodi k Jezusu na ljubeč, človeški in lep način, ljubiti Marijo, Našo Gospo, se mi zdi tako naravno kot dihati in živeti. Bil sem v Fatimi, Lurdu, Medžugorju ter dvakrat na Brezjah. Ta Marijina podoba in moč, ki prihajata iz Brezij, me spominjata na to, da je bistvo vsake vere ljubezen ter da je vsak človeški odnos ljubezen do ljudi, takšna, kakršno je imel Jezus do nas in o njej učil. Marija mu je dala človeško življenje, ga pripeljala k nam in ga še vedno prinaša, kot magnet, ker je mati. Svojim sobratom duhovnikom vedno pravim, da je zelo drugače, kadar umre tvoja mati, saj je skrbela zate in ti dala življenje. No, Marija pa je naša Nebeška mati. Skrbi za nas in nam daje Jezusovo življenje. Tako kot vsaka skrbna mati pa nas vsake toliko časa pripelje nazaj s stranpoti.

V nadškofiji Melbourne je tudi skupnost Slovencev. Kako je povezana z nadškofijo?

Melbourne je ogromna nadškofija. Je približno dvakrat ali trikrat večja od celotne Slovenije. V nadškofiji je skoraj pet milijonov ljudi, od katerih jih je 1,1 milijon katoličanov. Imamo velik nabor šol, 212 župnij s 331 katoliškimi šolami, v katerih se izobražuje več kot 150.000 mladih. Slovenska skupnost v Melbournu je v okrožju Kew in ni daleč od mojega domovanja. Spomnim se, da je bila skupnost že v času službovanja prejšnjega izseljenskega župnika p. Bazilija zelo verna, pa tudi zdaj, ko je tam p. Ciril, je zelo živa in prisotna. Skupnost in kulturno središče Slovencev ni le njihovo stičišče, ampak je tudi zgled močne vere za vse ostale v nadškofiji. Prispevek skupnosti je torej zelo pomemben. Pred nekaj časa sem p. Cirila imenoval za svojega vikarja za priseljence in begunce, tako da ne skrbi le za slovensko skupnost, ampak tudi za druge priseljenske duhovnike, si prizadeva za njihovo podporo in je moja pomožna roka na tem področju. Je tudi policijski kaplan, torej je zelo aktiven, ampak takšni so vsi Slovenci. So čudoviti verniki. Vaši odnosi v družini, vaše zavedanje o drugih ter medsebojna podpora so zgled za Melbourne.

Nadškof Hart, vaša duhovniška pot je zaznamovana s tremi papeži. Najprej s papežem Janezom Pavlom II., nato Benediktom XVI. In zdaj s Frančiškom. Kako vi in vaš narod gledata nanj?

Janez Pavel II. je bil krasen, bil sem z njim, ko je prišel v Avstralijo na svoje apostolsko potovanje. Benedikt XVI. - vrhunski intelektualec in zelo ponižen mož. Papež Frančišek ima vez z ljudmi, kar zelo cenijo, ker iztegne svojo roko do ubogih. Ima neposrednost, normalnost in ljudi ima rad. Spomnim se neke fotografije, na kateri papež Frančišek objema moškega, ki ima na zatilju strašne razjede. To je bil sočuten objem ubogega, človeka, ki trpi. Imel sem srečo, da sem bil prisoten na prvi sinodi škofov o zakonu in družini, kjer nas je papež opozoril na to – pa tudi sami škofje smo se tega zavedli – da imamo v svojih škofijah ljudi s trdnimi zakoni in ljudi, ki so osamljeni in trpijo, so se znova poročili, se resnično borijo ... in morali smo slediti pobudam papeža Frančiška, naj dosežemo vse te ljudi, da bi tudi do njih prišle dobre novice, svetloba in ljubezen Božje besede.

Ste predsednik Avstralske škofovske konference. Kateri so glavni izzivi, s katerimi se trenutno soočate?

Soočiti smo se morali z izzivi spolnih zlorab mladoletnih s strani duhovnikov, ki so Cerkev zelo užalostile. O tem so bile preiskave tako na ravni avstralskih zveznih vlad kot celotne države.

Po prepričanju škofov zdaj ni čas za to, da bi nas to trpljenje in zlo strla. Vsekakor je treba ukrepati, da se zagotovi, da se to ne bo več dogajalo. Vendar pa je to čas upanja, ko poskušamo znova zgraditi zaupanje, ki smo ga imeli v Božjo besedo, ter živeti po njej. Res je, veliko katoličanov je zelo prizadetih in užaloščenih, spet drugi pa imajo močno vero. Ljudje si želijo zakramentov in Kristusove ljubezni.

Papeža Frančiška smo vprašali, ali imamo lahko škofje ter narod v Avstraliji plenarno zasedanje. Upamo, da bo do njega prišlo leta 2020 ali 2021. Na ta način bi prenovili Cerkev v duhu evangelija in gradili na tem, kar imamo. Imamo velikanski izobraževalni sistem, močan sistem bolnišnic, zelo dobro delamo na področju družbene blaginje. Vse to ostaja, zraven pa verski nauk in pastoralna oskrba ljudi. Zato ni vse tako slabo, a vendarle želimo graditi na evangeljskem veselju in upanju in verjamemo, da bo skupno druženje vseh nas, duhovnikov, verujočih in laikov omogočilo premik in pripomoglo narediti korak naprej na naslednjo stopnjo v zgodbi Katoliške Cerkve v Avstraliji kot delu vesoljne Cerkve, kot delu vere, ki izvira iz Jezusa Kirstusa. Iz ene, katoliške vere, ki so jo učili Jezus in apostoli.

Pred nekaj tedni so v javnost prišle nove obtožbe o spolnih zlorabah otrok s strani vašega predhodnika, zdaj kardinala Georgea Pella. Tokrat ne le, da je prikrival zlorabe, ki so jih zagrešili drugi duhovniki, ampak, da je v času svojega duhovniškega poklica v 70. letih tudi sam zlorabljal. Kakšno je stališče Cerkve v Avstraliji o tem?

Z veseljem bi rad poudaril, da je prišlo do pomembnih korakov, vse odkar se je kardinal Pell pred več leti prvič srečal z obtožbami. In to pozdravljam.

Kardinala poznam kot prijatelja in duhovnika že več kot petdeset let. V zgodnjih devetdesetih letih prejšnjega stoletja je uvedel neposredne ukrepe za boj proti spolnim zlorabam, zagotovil je, da so storilce umaknili s položajev, hkrati pa poskrbeli za žrtve. Naredil je veliko dobrega in to moramo priznati. Ne glede na to, pa je tokratna situacija drugačna, saj tudi njega obtožujejo zlorab.

Vedeti moramo, da ima kardinal pravico do pravilnega sodnega postopka, kot vsak Avstralec ima pravico do spoštovanja domneve nedolžnosti, dokler se zadevi ne pride do konca.

Več ne bi dodal, z namenom, da ne oviram sodnega postopka. Kardinal se je vrnil v Avstralijo. Prepričan je, da bo v svojem nastopu na sodišču jasno opral svoje ime, saj popolnoma zanika, da bi naredil karkoli narobe.

Hvala, nadškof Denis Hart za obisk na Radiu Ognjišče.

Hvala tudi vam. Zdaj, ko končujem svoj obisk v Sloveniji, se imam slovenskemu narodu veliko za zahvaliti, za tukajšnjo čudovito izkušnjo lepote, vere in duha, prav tako pa spoštujem in imam rad slovensko skupnost v Melbournu. Bog vas vse blagoslovi in varuje! Hvala.