Jože Bartolj
Miha Močnik
Tone Gorjup
Kotor (foto: Tone Gorjup)
Kotor

5. dan 15. počitnic RO: Dan počitniških majic v Kotorju

19.06.2017, 21:25

Radijske počitnice niso namenjene le poležavanju na plaži, ampak tudi spoznavanju bližnje in daljnje okolice. Ponedeljek je tokrat za naše počitnikarje nekaj posebnega. Namenjen je obisku Kotorja in spoznavanju z Boko Kotorsko, obenem je bil to dan počitniških majic. V cerkvi pa smo opravili tudi fotografiranje po avtobusih.

Uvod vanj je sveta maša v katedrali v Kotorju, posvečeni sv. Trifonu, ki je umrl mučeniške smrti v Niceji leta 250. Njegove posmrtne ostanke so preko Carigrada prenesli v Kotor, zato je tudi zavetnik mesta. Častimo ga tako v katoliški kot pravoslavni cerkvi. V njegovi katedrali je danes zadonela slovenska pesem in to iz grl množice v enakih majicah. Te so zanimive tudi za ljudi, ki počitnikarje slučajno srečanjo. Mnogi so spraševali: „Od kod prihajate?“

Tudi Kotor ima svoje začetke v rimskem času, največji razvoj pa je dosegel na prehodu iz srednjega v novi vek. Staro mestno jedro, ki ga obdaja obzidje, ima še vedno pridih tega časa, zato je na seznamu UNESCO-ve svetovne dediščine. Kotor je le eden od biserov, ki jih skriva Boka Kotorska. Pravijo, da je to najlepši in najgloblji mediteranski fjord. Na razgibani, skoraj 100 kilometrov dolgi obali, je zgrajenih več kamnitih mest. Zaliv ima tudi štiri manjše zalive in dva otoka, ki lebdita na morski gladini pred mestom Perast: Sveti Jurij in Gospa od Škrpjela. Za slovo od Boke Kotorske je sledila še vožnja s trajekom prek ožine Verige, ki varuje bokokotorsko idilo pred odprtim morjem in prek Budve nazaj v hotelsko naselje Bečići.

Boka Kotorska
Boka Kotorska © Tone Gorjup
Sobrata v škofovski službi Ilija in Alojz nagovorila počitnikarje

Dan počitniških majic je sicer zaznamovala sveta maša v katedrali v Kotorju, kjer je počitnikarje z velikim navdušenjem sprejel tamkajšnji škof msgr. Ilija Janjić. Opisal je zgodovino škofije in dejal, da so kljub majhnosti izjemno ponosni na delo, ki ga opravijo. Pošalil se je tudi, da cerkev ni tako polna, kot je bila na dan, ko so jo obiskali počitnikarji niti za božič. Povedal je še, da je 19. junij dan posvetitve cerkve v kateri smo imeli sveto mašo ter spomnil na velikega spovednika iz Herceg Novega Leopolda Mandića in blaženo Ivano Kotorsko.

Nadškof msgr. Alojz Uran se je v pridigi najprej zahvalil škofu Janjiću za sprejem in gostoljubje ter se naslonim na obletnico posvetitve cerkve. Poudaril je, da je tako kot zunanja zgradba tudi vsako življenje postavljeno pred številčne preizkušnje in izzive. Sv. Trifun je v sebi, po nadškofovih besedah, nosil vero v Jezusa Kristusa in zavest, da je nekaj najlepšega, če moremo biti Jezusu Kristusu blizu v trpljenju in smrti, kar nam daje zagotovilo, da bomo z njim v večnem življenju. „In tako je postal luč, ki je svetila tudi nadaljnjim rodovom v kotorski katedrali, kjer ga že skozi stoletja slovesno častijo,“ je dejal nadškof Uran. „Bolj kot zunanji zidovi je najpomembnejšega tista zgradba, ki jo kristjani oblikujemo z našo živo navzočnostjo in sodelovanjem med seboj,“ je dejal nadškof Uran.

„Vsi smo poklicani k svetosti,“ je ob sklepu pridige poudaril nadškof Uran in dodal, da nam lahko pri tek poti pomagajo svetniki in blaženi.

Bi vas zanimalo še kaj podobnega?
Radijske počitnice

Pomembno: Prosimo, da se pri komentiranju držite spletnega bontona in pravil našega spletnega portala. Pridržujemo si pravico moderiranja.

Sveta maša (photo: Cathopic) Sveta maša (photo: Cathopic)

K maši preko spleta ali v cerkev?

Vodja urada za liturgijo kardinal Robert Sarah je v pismu predsednikom škofovskim konferenc zapisal, da prenos svete maše ne more nadomestiti fizične navzočnosti v cerkvi. Kjer zdravstvene razmere ...

Sveta maša na Brezjah (photo: Romarski urad Brezje) Sveta maša na Brezjah (photo: Romarski urad Brezje)

Nuncij: Slovenija potrebuje Jezusa!

Frančiškanski redovi so včeraj obhajali praznik vtisnjenja ran sv. Frančišku. Sveto mašo je v baziliki Marije Pomagaj daroval apostolski nuncij v Sloveniji msgr. Jean-Marie Speich. Zbrane je ...

Velikokrat je v ozadju samomora bolezen sodobnega časa – depresija, ki jo je mogoče uspešno zdraviti s pomočjo terapevta in zdravil. (photo: Ian / Unsplash) Velikokrat je v ozadju samomora bolezen sodobnega časa – depresija, ki jo je mogoče uspešno zdraviti s pomočjo terapevta in zdravil. (photo: Ian / Unsplash)

Anja Klančar: Samomor je skrivnost

10. septembra obeležujemo svetovni dan preprečevanja samomora. V Sloveniji vsako leto zaradi samomora umre približno 400 ljudi, na srečo pa zadnja leta opažamo znaten upad števila. Naša gostja je ...