Kriza med Katarjem in Saudovo Arabijo sod smodnika za Bližnji vzhod
Svet Marta Jerebič
Odnosi med arabskimi državami se zaostrujejo, saj se v aktualno problematiko vmešava vedno več držav. Spomnimo, da so zalivske države s Saudovo Arabijo na čelu nedavno prekinile diplomatske odnose s Katarjem, češ da ta podpira terorizem. Ameriški predsednik Donald Trump je izolacijo sprva podprl, pozneje pa pozval k dialogu in enotnosti. K dialogu je pozvala tudi Rusija, Turčija pa dodala, da izolacija Katarja ne bo rešila problemov. Agencija Asianews piše, da je v ozadju boj za prevlado med arabskimi državami.
Kot poroča agencija Asianews, je nova fronta spopadov v bistvu preizkušanje moči Saudove Arabije, ki s pomočjo Bele hiše želi utrditi svojo vodstveno vlogo med arabskimi državami. Cilj je ustvariti skupno zavezništvo, ki bo na koncu obračunalo s šiitskim Iranom. Tako bi Saudova Arabija dobila boj za prevlado v arabskem in muslimanskem svetu ter na Bližnjem vzhodu. Raziskovalec Centra za iranske študije, s sedežem v turški Ankari, Farhad Rezaei, je poudaril, da Saudova Arabija poskuša izločiti vso opozicijo. V tem smislu je Katar kaznovan, ker ni enako obseden z Iranom, kot so privrženci Saudove Arabije.
Iran s posebno pozornostjo spremlja dogajanje in namerava izkoristiti krizo med bogatim Katarjem in nekdanjimi zalivskimi zavezniki. Tako je Teheran ponudil Dohi svoj zračni prostor in morske poti, namerava pa tudi razširiti odnose s Katarjem.
Nekaj obetajočih elementov pa želi iz sedanje krize izkoristiti tudi Izrael. Izraelska vlada na pobudo ZDA nadaljuje približevanje sunitskim arabskim državam. Katar bi zaradi prekinjenih odnosov lahko prenehal financirati Hamas, kar bi povečalo nestabilnost v Gazi in sprožilo nov konflikt z Izraelom s katastrofalnimi posledicami, saj se Gaza že tako ali tako sooča z ekonomsko krizo in pomanjkanjem virov. Hamas je sicer sunitski, a ima povezavo z Muslimansko bratovščino, ki pa je v Saudovi Arabiji in Združenih arabskih emiratih prepovedana.
