Brez te luči bi bila tema

Slovenci po svetu | 16.06.2017, 13:54 Matjaž Merljak

Rojaki v Argentini se prvi dve nedelji v juniju spominjajo žrtev revolucije po drugi svetovni vojni. Osrednja Spominska proslava je potekala v Slovenski hiši v Buenos Airesu. Pogovarjali smo se s kulturnim referentom Zedinjene Slovenije Martinom Sušnikom.

Kot nam je povedal, gre za spomin povoje politične emigracije na žrtve nasilja predvsem komunistične revolucije po drugi svetovni vojni. Lokalno jo imenujejo domobranska proslava. Prvo nedeljo v juniju (letos je bilo to 4. junija) je krovna proslava v Slovenski hiši, teden pozneje pa so še krajevne Spominske proslave. Kakšen od krajevnih domov že sodeluje pri osrednji spominski proslavi v Slovenski hiši. To je ena tistih prireditev, ki zbere največ ljudi. Prišli so nekateri še živi domobranci, številka je vsako leto nižja, letos jih je bilo devet.

Vsebina je bila osredotočena na iskanje resnice in pomembnosti spominjanja ter na upanju za prihodnost. Za navzoče je to vedno priložnost za pregled nekdanjih dogajanja in gibalo v luči tistih, ki so za domovino igrali življenje. Ob 10. uri je bila sveta maša, ki jo je daroval msgr. Jure Rode, delegat, nato je bil poklon pred spomenikom z molitvijo in polaganjem venca, sledila pa je akademija v dvorani škofa Rožmana. Letos je bil slavnostni govornik Franci Sušnik, odrski prikaz pa je izvedla skupina članov Našega doma iz San Justa.

Spominska proslava se je začela s sveto mašo v cerkvi Marije Pomagaj © Marko Vombergar

Franci Sušnik na Spominski proslavi 2017 © Marko Vombergar

Msgr. Rode je pri pridigi naredil vzporednico z drugimi genocidi, ki jih je človeštvo trpelo v 20. stoletju, zlasti Armenci in Ukrajinci. Naredil je most med božjim sporočilom in mučeništvom tistih, ki so zaradi vere in ljubezni do domovine utrpeli smrt. Slavnostni govornik pa je omenil, da ima Slovenija tragični privilegij, da je trpela vse tri totalitarizme 20. stoletja: fašizem, nacizem in komunizem. Prva dva sta splošno obsojena in zavržena, tretji pa ne toliko, a je ravno komunizem sprožil bratomorno borbo, v kateri so se zaradi se zaradi samoobrambe začele sestavljati vaške straže in domobranska vojska. Razmišljal je o trpljenju tistih, ki so morali domovino zapustiti in tistih, ki so ostali doma ter so prenašali sramotenje, zasmehovanje, cenzuro ... Te rane še danes niso popolnoma zaceljene. Govornik je še pojasnil, da cilj teh proslav ni zavestno brskanje po preteklosti, temveč ohranjanje živega spomina, ki je za to skupnost vodilo in kažipot.

Poklon pred spomenikom na dvorišču Slovenske hiše © Marko Vombergar

Preživeli domobranci: Franc Uštar, Bine Magister, Jože Kržišnik, Marko Kremžar, Slavko Truden, Dušan Pipp, Zdenko Rot, Stane Mustar, France Oblak

Akademijo je izvedla skupina recitatorjev tretjega in četrtega rodu iz Našega doma v San Justu, sodeloval je mešani pevski zbor pod vodstvom Andrejke Selan Vombergar, ki je pel že pri maši. Izvedli so besedilo slovenskega pesnika Toneta Kuntnerja Brez te luči bi bila tema. Režirala je Tatjana Modic Kržišnik, scena pa je delo Toneta Oblaka. Akademij je prinesla razmišljanje o tragičnih zgodovinskih trenutkih slovenstva po drugi svetovni vojni, ki naj pomaga k pogumnemu soočanju s prihodnostjo.