Poslovil se je izumitelj France Rode
Slovenci po svetu | 14.06.2017, 10:13 Matjaž Merljak
Na praznik Svetega Rešnjega Telesa in Krvi (15. junija 2017) bosta v katoliški cerkvi sv. Williama v Palo Alto v Kaliforniji maša in spominska slovesnost za dr. Franceta Rodeta, slovenskega inženirja in izumitelja. Najbolj znan je po žepnem kalkulatorju HP-35. Bil je eden od štirih vodilnih inženirjev v Hewlett-Packardu, izumil in ustvaril je tudi elektronske ključavnice in naprave za slepo pristajanje letal.
Meseca avgusta se ga bo spomnila slovenska skupnost v Kaliforniji, kjer bo maševal dr. Peter Lah, v ljubljanski stolnici pa bo v soboto, 24. junija, ob 8. uri sveto mašo daroval pokojnikov prijatelj msgr. Franci Petrič. Sveta maša bo tudi v petek, 23. junija, ob 19. uri v njegovi rojstni župniji na Homcu pri Radomljah v kapeli poleg župnišča.Dr. France Rode je umrl v sredo, 7. junija 2017, v starosti 82 let.
Pri Založbi Družina je leta 2015 izšla knjiga dr. Edija Gobca z naslovom Slovenski ameriški izumitelji in inovatorji. Gre za bibliofilsko knjigo v odličnem slovenskem prevodu Klementine Logar, leto pozneje pa je izšla še angleška izdaja iste knjige. V obeh je na voljo tudi obsežno poglavje o Francetu Rodetu, prijaznem, dobrodušnem in preprostem rojakom iz kmečke vasice Nožice pri Radomljah, ki je bil tudi zgleden kristjan ter zaveden Slovenec in svetovno znan izumitelj, ki je neutrudno in nadvse uspešno spreminjal svet na bolje.
Rodil se je 20. novembra leta 1934 v vasici Nožice blizu Radomelj staršem Jožetu in materi Pepci, rojeni Prešeren, kot najstarejši sin v zgledni kmečki družini, ob sestri Agati in bratih Alešu in Marku. Od staršev se je naučil trdega dela, podjetnosti, zdrave kmečke pameti, krščanskih moralnih vrednot in tiste prijazne preprostosti, ki ga tudi po največjih življenjskih uspehih ni nikdar zapustila. Vse življenje je ostal zvest svoji katoliški veri, več prijateljev je imel med duhovniki in ponosen je bil na daljne sorodstvo s kardinalom, ki je celo njegov soimenjak. Vedno je ostal zaveden Slovenec.
Vesel je bil, ko je kaj koristnega ustvaril za skupnost in celo za ves svet, niso pa ga zanimali milijoni ali razkošne vile. Vedno je imel rad poštene ljudi in še prav posebno marljive in nadarjene slovenske študente, ki jih je skupaj z zvestim prijateljem dr. Zvonkom Fazarincem vzpodbujal in jim rad pomagal k presenetljivo lepim uspehom.
Pri stricu mizarju si je kot otrok sam izdeloval igrače in pozneje orodje. Spretnost pri delu je prerasla v izumiteljstvo: najprej je izumil tehnični svinčnik, potem pa še zahtevno logaritemsko računalo, ki ga je s pridom uporabljal med univerzitetnim študijem v Ljubljani. Le-to je bilo predhodnik prvega žepnega računalnika ali kalkulatorja HP-35, ki ga je pozneje kot vodilni inženir ekipe izumil pri podjetju Hewlett-Packard v Ameriki.
Vedno sta ga najbolj pritegnila fizika in matematika, ni pa bil posebno navdušen za študij jezikov. Tako ni čudno, da je vse življenje raje izumljal kot pisal. Zanimivo je, da tudi pri vaških uprizoritvah Hamleta najstnik France ni nastopal kot igralec, češ da ni imel igralskih talentov, izdelal in v pet okoliških dvoranah postavil na oder pa je lične kulise in ostalo odrsko opremo.
Po ljubljanski univerzitetni diplomi iz elektromehanike je leta 1960 odšel študirat v Ameriko, kamor ga je vlekla tudi srednješolska ljubezen do Mije Gaber, ki je z družino živela v Chicagu. Tam se je z njo leta 1961 poročil. Leto pozneje je magistriral na Northwestern univerzi, nakar sta se z Mijo preselila v Palo Alto v Kaliforniji. Pri tvrdki Hewlett-Packard je France izumil HP-35 kalkulator, prvi žepni računalnik, opisan junija 1972 v reviji Measure, pod naslovom »Zvezda je rojena!« kot 250-gramski baterijski znanstveni računalnik, ki je dovolj majhen, da ga vtakneš v prsni žep, a opravlja logaritemske, trigonometrične in eksponentne funkcije ter izračunava rezultate do desetih cifer ... Delegacija predsednika Richarda Nixona ga je v tem letu vzela s seboj na Kitajsko kot 'najpomembnejši primer (prime example) napredne ameriške tehnologije.' V preddverju laboratorijev podjetja Hewlett-Packard v Palo Altu je vsa leta posebna spominska plaketa z besedilom tega zgodovinskega priznanja, ki izpričuje pomen izrednih dosežkov slovenskega priseljenca Franceta Rodeta in sodelavcev, ki jih je vedno uspešno vodil. Ta najpomembnejši primer napredne ameriške tehnologije je Slovenec Rode dokončal že septembra leta 1971, ko je poleg službe še študiral za doktorat iz elektromehanike, ki ga je leta 1975 dosegel na ljubljanski univerzi.
Ko se je vedno bolj usmerjalo Rodetovo ustvarjalno zanimanje tudi na druga področja, ki jih ni mogel izvesti pri svojem priljubljenem podjetju Hewlett-Packard, se je leta 1982 prijateljsko osamosvojil. Z družabnikom sta dejansko že leta 1979 ustanovila podjetje Sielox in po Francetovem patentu izdelovala elektronske, kreditnim karticam podobne ključavnice, ki jih uporablja zlasti nešteto hotelov v Ameriki in drugod. Prekipeval je v ustvarjalnosti in leta 1990 za podjetje Trimble Navigation vgradil novo navigacijo sistema globalnega določanja lege (GPS) v letala, da bi z dodatno opremo omogočil »slepo« pristajanje letal v slabi vidljivosti. Razvijal je tudi ročni sprejemnik GPS, nazadnje pa je sodeloval še pri oblikovanju dvočipnega seta za sprejemnike GPS. Je izumitelj ali soizumitelj s triindvajset res dragocenimi patenti. Njegove izjemno pomembne izume s koristjo uporabljajo po vsem svetu, tako npr. tudi podjetje Toshiba na Japonskem.
France je tudi rad slikal, v Ameriki zlasti nepozabne slovenske pokrajine. Bil je vedno navdušen športnik, zlasti smučar, hribolazec in igralec tenisa. Kot je v globoki žalosti, skupaj s hčerkama Majo in Ano Rode sporočila njegova žena Mija, sicer upokojena višja knjižničarka na univerzi Stanford in še vedno učiteljica slovenščine v Kaliforniji, ga je prav na tenis igrišču koncem odmora med igrama zadela kap. Izgubil je zavest in po 36 urah v sredo, dne 7. junija, je v bolnici malo po deveti uri zvečer sredi svoje družine in prijateljev ob priljubljeni mu glasbi Ave Maria v starosti 82 let prestopil prag v večnost.
Naj se zdaj spočije v ljubečem Božjem naročju!
Dr. Edi Gobec
