Odločitev Arbitražnega sodišča bo preskus tudi za EU
Slovenija
Vladna koalicija je pred današnjo sejo vlade razpravljala tudi o uresničitvi razsodbe arbitražnega sodišča o meji med Slovenijo in Hrvaško, ki bo objavljena 29. junija. Kot je dejala vodja poslanske skupine SMC Simona Kustec Lipicer, ima vlada pripravljenih nekaj scenarijev.
Vlada je preigrala vse možnosti, tudi glede na zgodovinski potek v zvezi z arbitražnim sporazumom. Kateri so možni scenariji, niso sporočili.
Kot vemo, je arbitražno sodišče v Haagu v ponedeljek napovedalo, da bo razsodbo javno objavilo 29. junija. V njej bo določilo potek meje med državama na kopnem in morju, stik Slovenije z odprtim morjem in režim za uporabo ustreznih morskih območij. Hrvaška je sicer pred dvema letoma po objavi prisluhov pogovorov med arbitrom Jernejem Sekolcem in tedanjo slovensko agentko Simono Drenik enostransko izstopila iz arbitražnega procesa. Slovenija je temu oporekala in tudi arbitražno sodišče je lani odločilo, da je Slovenija kršila arbitražni sporazum, a da te kršitve niso bile takšne, da bi Hrvaška lahko izstopila iz sporazuma in da sodišče ne bi moglo sprejeti končne razsodbe.
Slovenija vztraja, da bo končno odločitev sodišča treba spoštovati, kakršna koli pač bo. Toda Hrvaška vztraja, da se sodbe ne bo držala.
Predstojnica katedre za mednarodno pravo na ljubljanski Pravni fakulteti profesorica Vasilka Sancin je mnenja, da so argumenti Hrvaške na trhlih nogah, za zagotovitev spoštovanja razsodbe pa bo ključna vloga Evropske unije. Spomnila je, da sta se Slovenija in Hrvaška s sklenitvijo arbitražnega sporazuma zavezali, da bosta v šestih mesecih po objavi razsodbe sprejeli oz. po potrebi spremenili domačo zakonodajo. Na to bi se morali pripraviti že v času, ko čakata na razsodbo. A Hrvaška verjetno ni opravila te domače naloge, Slovenija pa verjetno to ima pripravljeno, vsaj glede na napovedi predsednika vlade," je menila Sancinova. Po razsodbi bo torej treba najprej ugotoviti, ali obstajajo kaka neskladja v zakonih in kakšnih podzakonskih aktih. S tem bo po besedah Sancinove kar nekaj dela, a usklajevanje s Hrvaško pri tem ne bo potrebno. Lahko se zgodi, da se bodo kakšni procesi podaljšali, vendar pa je bistveno predvsem, da se začnejo. Kako bo prevzemanje jurisdikcije potekalo v praksi, bo tudi "stvar političnih odločitev", je menila Sancinova. Pričakovati pa je, da bo predaja nadzora na določenih spornih območjih potekala koordinirano, ne da se bo Slovenija z enih območij umaknila, na drugih pa ne bo prevzela nadzora oz. ne bo začela izvrševati jurisdikcije. Manj težav pa se pričakuje pri izmenjavi določenih evidenc, na primer zemljiških knjig, ker sta imeli državi že tako ali tako vzpostavljene dvojne zapise, je povedala.
Sancinova največ stavi na Evropsko unijo oz. njene pristojne institucije. "Nenazadnje je ta arbitražni proces v celoti tudi otrok povezave. "Gre za prvi tak primer reševanja mejnih, ozemeljskih sporov, če ne bo zagotovljeno spoštovanje razsodbe, se na ta način postavlja pod vprašaj ne le kredibilnost Hrvaške, ampak tudi zaupanje v postopke, pri katerih sodeluje EU," je ocenila.
V Občini Metlika na območjih Drage-Sekuliči in v Brezovici pri Metliki od sodbe arbitražnega sodišča pričakujejo le rešitev nepremičninskih težav. Po besedah župana Darka Zevnika imajo lastniki tamkajšnjih zemljišč zaradi močno zapletenih hrvaških postopkov probleme predvsem z vpisom v zemljiško knjigo, kar več desetletij onemogoča nepremičninske vpise in prepise. Sicer pa po odločitvi arbitražnega sodišča glede poteka meje ne pričakujejo kakšnih napetosti. Tamkajšnji ljudje so vedno živeli v prijateljstvu in sožitju, vse drugo pa je stvar države in njenih ustanov, je še opozoril metliški župan.Podobno pravijo tudi v Občini Šentjernej, kjer čakajo na odločitev arbitražnega sodišča glede poteka meje na Trdinovem vrhu. Kot je dejal šentjernejski župan Radko Luzar, je sicer na Trdinovem vrhu problematičen le položaj vojaškega objekta, občina pa na tem področju nima pristojnosti in ne pooblastil.
