Bo preiskavo o Rusih in ameriških volitvah vodil posebni tožilec?
Svet | 11.05.2017, 12:19 Petra Stopar
V ameriški politiki duhove buri torkova poteza predsednika Donalda Trumpa, ki je zaradi porušenega zaupanja odpustil direktorja Zveznega preiskovalnega urada FBI Jamesa Comeyja. Ker je ta vodil preiskavo o vpletenosti Rusov v ameriške volitve, demokrati primerjajo njegovo odstavitev s potezo nekdanjega predsednika ZDA Richarda Nixona, ki je med preiskavo afere Watergate odpustil posebnega tožilca.
Poročali smo že, da je bil direktor FBI James Comey tisti, ki je sprožil preiskavo zoper Trumpovo protikandidatko in demokratko Hillary Clinton zaradi njenega ravnanja z elektronsko pošto, je pa tudi dejal, da bo prišel do dna preiskavi o povezavah med Rusi in ameriškimi volitvami, ne glede na to, kakšen bo izid.
Bela hiša je šele sinoči izdala zadnje pojasnilo o razlogih za Comeyjevo odpustitev. Uradno je šlo za porušeno zaupanje. Pravosodni minister Rod Rosenstein, s katerim se je Trump tudi posvetoval o odstavitvi, je dejal, da se je Comey pred volitvami grdo obnašal do Clintonove, Trumpova tiskovna predstavnica Sarah Huckabee Sanders pa je izjavila: »Direktor Comey je v zadnjih mesecih in v tem letu naredil veliko napačnih potez in napak. Tudi demokrati, kot je senator Schumer, so menili, da bi moral oditi, zato me iskreno čudi, da demokrati zaradi Comeyjevega odhoda danes ne praznujejo.«
Neuradno je predsednika jezilo, da Comey ni hotel povedati, da Trump ni predmet preiskave v zvezi z Rusijo, medtem ko je Comey celo prosil več denarja in ljudi za širitev preiskave. »Vemo, da so se Rusi vmešali v naše lanske volitve. Vemo, da so to storili z namenom, da pomagajo priti Trumpu na položaj predsednika. Kremelj si je njega želel na tem mestu. Vse to so potrdile naše obveščevalne agencije. Ne vemo pa, zakaj so imeli Rusi raje Trumpa kot Clintonovo in ali so člani Trumpove kampanje dejansko sodelovali z Rusi. O tem zdaj poteka preiskava, ki jo je do nedavnega vodil direktor Comey,« ni ovinkaril senator iz Minnesote Al Franken.
Če je bil namen končati preiskavo ruskega vpletanja, se je zgodilo ravno nasprotno. Kongres bo preiskave nadaljeval in širil, kongresni demokrati zahtevajo tudi posebnega tožilca za zadevo, kar pa republikancem in Beli hiši ne diši.
Sredi političnega neurja je Trump v Washingtonu gostil ruskega zunanjega ministra Sergeja Lavrova, ki je po navedbah medijev prišel iskat podporo ruskemu načrtu za oblikovanje varnih območij v Siriji, a konkretnejših informacij o tem ni izdal. Trump naj bi mu zgolj zagotovil, da je zanj glavna prednostna naloga poraz Islamske države ter da naj Rusija obrzda sirskega predsednika Bašarja al Asada in Iran. Lavrov pa je sporočil, da se bosta Trump in Vladimir Putin srečala na vrhu G20, ki bo 7. in 8. julija v nemškem Hamburgu.
