Francozi na predsedniških volitvah izbirajo med Le Penovo in Macronom
Svet Andrej Šinko
V Franciji se v drugem krogu predsedniških volitev za položaj merita Emmanuel Macron in Marine Le Pen. Kandidata predstavljata izbiro med dvema nasprotujočima si vizijama države in sveta. Kdo bo prihodnjo nedeljo v Elizejski palači nasledil Francoisa Hollanda, bi lahko bilo znano že nocoj malo po 20. uri, ko bodo mediji po zaprtju vseh volišč v sodelovanju z inštituti za javnomnenjske raziskave objavili prve napovedi izida. Končne rezultate je pričakovati šele jutri popoldne. Zmaga se obeta Macronu.
Macron in Le Penova sta se v odločilni drugi krog uvrstila, ker sta v prvem krogu pred dvema tednoma med 11 kandidati zabeležila najboljši rezultat. Macrona je podprlo 24, Le Penovo nekaj več kot 21 odstotkov volivcev. Njihova današnja odločitev naj bi bila precej težka. »Pravzaprav imamo dva kandidata, ki sta oba nekako zunaj do zdaj prevladujočega sistema,« je v pogovoru za naš radio menil politični analitik Aleš Maver.
V prvem krogu so se v pretežni meri potrdile napovedi javnomnenjskih raziskav. Za drugi krog so napovedale zmago Macrona. Precejšnjo prednost je uspel ubraniti tudi po razgreti in pogosto ostri kampanji. Če bo ostalo tako, bo postal najmlajši francoski predsednik v sodobni zgodovini. »Usmeritev Macrona je zelo nejasna. Pravzaprav je najbolj podoben Miru Cerarju z volitev julija 2014. Vemo, da je nastopal s proevropskimi gesli, vemo, da je predlagal obsežne gospodarske reforme, ki so v Franciji zelo potrebne, vemo, da vrednostno sodi bolj na levo kot na desno, ampak vso to upanje na spremembe, ki ga je vzbudil, se do zdaj ni imelo nasloniti na nič konkretnega. In ravno v tem je njegova podobnost z Mirom Cerarjem. Ali bo tako tudi vladal, pa bomo videli,« je dejal Maver.
Predsedniška tekma nikakor ni zadnja letošnja volilna bitka v Franciji. Že sredi junija bodo v državi parlamentarne volitve, tesno povezane s predsedniškimi. Od uspeha političnih sil novega predsednika je namreč odvisno, v kolikšni meri bo ta sploh zmožen izvesti svoj politični program. Premierja, ki ga bo izbral predsednik, bo morala v parlamentu potrditi večina poslancev. Prav oblikovanje takšne večine bi bil lahko zelo velik zalogaj tako za Macrona kot za Le Penovo. Macronova stranka Naprej, ustanovljena pred letom dni, šele dobiva dokončno obliko. Nacionalni fronti pa do zdaj na parlamentarnih volitvah ni še nikoli uspel bistven preboj in ima trenutno v narodni skupščini le dva poslanca.
