Pregled domačih dogodkov od 26. maja do 2. junija

| 03.06.2017, 12:54

V tokratnem pregledu dogodkov Od peta do petka smo spregovorili o stoletnici Majniške deklaracije, zapletih pri prodaji NLB, Kemisu in zbiranju podpisov za drugi tir.

Minilo je 100 let od podpisa Majniške deklaracije

Kardinal Franc Rode je 28. maja v župnijski cerkvi sv. Jurija ob Ščavnici daroval sveto mašo ob 100-letnici majniške deklaracije. V pridigi je o dr. Antonu Korošcu, ki je prebral to deklaracijo v dunajskem parlamentu, spregovoril kot o človeku, kristjanu in duhovniku. Poudaril je, da je stoletnica Majniške deklaracije, preroški korak v smer slovenske samostojnosti, priložnost, da se globlje zavemo te odločilne spremembe v naši zgodovini. Ob tej priložnosti po besedah kardinala Rodeta velja razmišljati tudi o pomenu moralnih vrednot za narod in državo, ki pa jih ne proizvaja politika, predsedstvo države, državni zbor ali politične stranke. Njihov vir so druge instance civilne družbe: karizmatične osebnosti, pesniki, misleci, urejene družine, duhovna središča, Cerkev. "Država naj tem instancam omogoča možnost delovanja v kulturi in šoli. Zgodovinsko gledano so te instance, v našem primeru zlasti Cerkev, najbolj zanesljivi vir duhovnih vrednot, brez katerih družba ne bo trdna in uspešna. Država potrebuje stalni dotok moralnih energij, brez njih grozi nestabilnost ali zastoj. Razpase se korupcija, prevladuje sebičnost, vzpostavi se diktatura močnejših in nasilnih."

Med prireditvijo so v Koroščevi rojstni hiši v Biserjanah odprli njegovo spominsko sobo. Med udeleženci dogodka je bil tudi predsednik države Borut Pahor. Po njegovih besedah je prav, da se spoštuje in ohranja spomin na 100-letnico Majniške deklaracije, da spomnimo mlade generacije, da slovenska država ni zrasla čez noč.

Bl. Alojzih Grozde, prosi za nas!

27. maja smo obhajali god blaženega mučenca Alojzija Grozdeta, čigar relikvije počivajo v osrednjem romarskem središču Škofije Novo mesto, na Zaplazu. Tam je bilo na ta dan slovesno praznovanje, z molitveno uro, ki so jo vodili mladi, ter s sveto mašo, ki jo je daroval škof ordinarij Andrej Glavan. Ob stoti obletnici tega svetišča je škof blagoslovil tudi nov stranski oltar za milostni kip zaplaške Marije.

Slepi in slabovidni iz vse Slovenije so se na god bl. Grozdeta v osrednjem slovenskem romarskem središču na Brezjah obeležili svoj, že osmi po vrsti, zahvalni dan. Zahvalno sveto mašo je daroval ljubljanski nadškof Stanislav Zore.

Požar v Kemisu še vedno z več vprašanji kot odgovori

Inšpektorica za okolje in naravo je v tednu, ki je za nami vrhniškemu Kemisu izdala odločbo o prepovedi zbiranja odpadkov do odprave posledic požara. Dokler sanacija ne bo končana, bo Kemis pod stalnim nadzorom inšpekcije. Predstavniki Arsa, NIJZ, uprave za varno hrano ter inšpektorata za okolje in prostor pa so predstavili analize vzorčenj približno 400 zbranim krajanom Vrhnike, a jim jih ni uspelo pomiriti. Ti so jim med drugim očitali, da niso vzorčili na najhuje prizadetem območju v pasu od Kemisa proti Vrhniki. Medtem ko rezultati zadnjih analiz zemljine kažejo, da naj požar v Kemisu ne bi botroval dodatni onesnaženosti tal v okolici Vrhnike s težkimi kovinami, pa so preiskave pokazale, da je na tem območju kar precej onesnažene zemljine, kot posledica dolgoletnega delovanja Industrije usnja Vrhnika. Gre za presežene opozorilne vrednosti kadmija in kroma, ter presežene vrednosti niklja. Predstojnik Oddelka za kmetijsko ekologijo in naravne vire na Kmetijskem inštitutu Borut Vrščaj, je za naš radio dejal, da je onesnaženost s težkimi kovinami zelo pereč problem saj, ko je zemlja enkrat onesnažena, težko kaj naredimo. »Zrak in voda se hitro zamenjata, pri tleh pa imamo popolnoma drugačno situacijo. Tla so imenitna past, strupene in druge snovi se v tleh ujamejo, se vežejo na drobne delce in od tam se vračajo v vodo, rastlino, živali, človeka...«

Vrhniški občinski svetniki pa so na izredni seji o posledicah požara v Kemisu sprejeli devet sklepov. Med njimi je zahteva po selitvi Kemisa na drugo lokacijo izven občine Vrhnika. Zahtevali so tudi ustanovitev komisije za nadzor sanacije posledic, v kateri bosta tudi dva predstavnika lokalne skupnosti. Seja sicer ni prinesla dodatnih informacij ustreznih državnih ustanov, čeprav so svetniki tako kot prizadeti občani to pričakovali. V zadevi Kemis tako še naprej ostaja več vprašanj kot odgovorov, je opozoril tudi svetnik SDS Svetnik Daniel Cukjati.

Oglasila se je še Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije, ki opozarja, da negativne posledice požara v tovarni Kemis na Vrhniki čutijo tudi lastniki kmetijskih zemljišč. Ker je krma prve košnje proglašena za kontaminirano in jo bo treba odstraniti kot nevaren odpadek, nastaja kmetom gospodarska škoda. KGZS s svojimi strokovnimi službami glede na razpoložljive informacije že nudi strokovno pomoč in bo tudi v prihodnje storila vse, da bodo oškodovani lastniki kmetijskih zemljišč dobili primerno odškodnino.

Kolegij predsednika DZ pa je sklenil, da bo DZ na izredni seji 9. junij. na zahtevo skupine poslancev s prvopodpisanim Jožetom Tankom (SDS) obravnaval predlog priporočila vladi glede okoljske katastrofe zaradi požara v Kemisu.

Pri prodaji NLB novi zapleti

Vlada je na izredni seji zavrnila predlog Slovenskega državnega holdinga, da bi za morebitne stroške NLB v zvezi s problematiko prenesenih deviznih vlog varčevalcev nekdanje LB na Hrvaškem jamčil Sklad za nasledstvo, država pa bi mu zagotavljala sredstva. Nadzorni svet SDH tako kljub napovedim ni odločal o cenovnem razponu za delnico v postopku javne ponudbe delnic NLB. Za rešitev s poroštvom se je zavzemala ministrica za finance Mateja Vraničar Erman, ki pa je bila preglasovana. Zato je premierju Miru Cerarju ponudila odstop, a ga ta ni sprejel. Kot je kasneje pojasnil, Slovenija spoštuje zaveze do Bruslja glede NLB, a banke ne smejo prodati tako, da bodo davkoplačevalci znova oškodovani. Za komentar smo vprašali ekonomista dr. Mateja Lahovnika: »Predvsem je skrajno nenadno, da so se vsi eksperti in politiki šele pet minut, torej tik pred zdajci spomnili, da obstaja nekje še za pol milijarde potencialnih obveznosti NLB. Vprašamo se lahko, kaj so do sedaj počeli v tem prodajnem procesu, da tega vprašanja niso rešili pred tem. Skrajno nenavadno in povsem v nasprotju z dobro poslovno prakso je, da se tovrstnih vprašanj ne odpre že ob samem začetku prodajnega postopka tem več šele tik pred koncem. To kaže na to, da bi bili lahko v ozadju tudi drugi motivi in da pravzaprav ni resnega namena, da bi se NLB prodala nekemu strateškemu vlagatelju oziroma, da bi se država odpovedala svojemu vplivu pri upravljanju banke in možnosti, da NLB še naprej kot kakšen državni bankomat uporablja za financiranje državnih političnih projektov.«

Magna vse bolj vroča tema

Odvetnik Franci Matoz in urednik portala Pozareport Bojan Požar sta po napovedih danes na ustavno sodišče vložila pobudo za oceno ustavnosti zakona o zagotavljanju pogojev za izvedbo investicije na območju občine Hoče-Slivnica s predlogom za zadržanje zakona. Gre za grob poseg v lastninsko pravico ljudi, je dejal Matoz.

Oglasili so se tudi krajani naselja Rogoza, ki so na zboru vztrajali, da se ne sme posekati niti hektarja Rogoškega gozda. Ponovili so, da niso proti gradnji proizvodnega obrata Magne v Hočah, temveč le proti rešitvi za nadomestna zemljišča. Niso sprejeli niti predloga, da se poseka le štiri od sprva predvidenih 66 hektarjev.

Podpis za referendum o drugem tiru oddala tudi Damijan in Janša

Zbiranje podpisov podpore za referendum o zakonu o drugem tiru se je nadaljevalo tudi v minulih dneh. Po besedah prvopodpisanega pod pobudo Vilija Kovačiča upajo, da bo tudi v prihodnjih dneh zanimanja več. Pobudniki poudarjajo, da projekt, kot ga je pripravila vlada, ni nov, pač pa je posvojila 20 let star načrt, medtem ko bi sodobni čas veleval drugačen pristop. Sicer sta svoja podpisa prispevala tudi nepovezani poslanec Andrej Čuš in Jože P. Damijan, slednji je pojasnil, da je svojega prispeval v znak protesta proti vladnemu odnosu do gradnje ključnega infrastrukturnega projekta v Sloveniji v naslednjih petih letih. »Vlada je ta sestanek uporabila za promocijo, da je lahko predsednik vlade javno povedal, da so nam pojasnili vse nejasnosti v zvezi s tem zakonom in da se zdaj civilna iniciativa in Zdus s tem strinjata ter da vlado podpiramo. Nikakor ni tako.«

Predsednik Slovenske demokratske stranke Janez Janša pa je ob oddaji podpisa v podporo referendumu proti t. i. zakonu o drugem tiru dejal, da je razlogov za podpis veliko, glavni pa je po njegovem mnenju cena projekta. »Slovenija nima zlatih rudnikov in naftnih vrelcev, da bi si lahko privoščila več kot milijardo, celo milijardo in pol evrov za 27 kilometrov proge,« je poudaril Janez Janša.

Opozorila in svarila ob dobrih gospodarskih gibanjih

Potem ko je Statistični urad objavil, da je bil BDP v letošnjem prvem četrtletju za 5,3 odstotka višji kot v enakem četrtletju lani in da se je močno okrepilo domače trošenje, so se oglasili še v Uradu za makroekonomske analize in razvoj. Tam tudi v nadaljevanju leta pričakujejo podobna gibanja. Na ministrstvu za finance menijo, da gre za velik izziv za fiskalno politiko, ki mora zdaj delovati tako, da dodatnih prihodkov ne porabi, temveč zniža primanjkljaj in tako prepreči pregrevanje. V Gospodarski zbornici Slovenije pa poudarjajo, da visoka rast prinaša tudi visoka tveganja.

Gasilska zveza Slovenije je odprla regijski poligon za usposabljanje gasilcev podravske regije. Gre za prvega od 17 poligonov, ki jih nameravajo po državi zgraditi v prihodnjih letih in jih bodo financirali iz namenskih sredstev zveze in požarnega sklada. Zgrajen je po tipskem načrtu, ki je enak za vse načrtovane centre po Sloveniji.

O zapuščini nadškofa Šuštarja na posebnem simpoziju

Nadškof Alojzij Šuštar, ki je vodil ljubljansko škofijo v prelomnih časih, ostaja v spominu mnogih svetel lik v novejši zgodovini krajevne Cerkve in naroda. V juniju bo minilo deset let od njegove smrti, zato so se v njegovi rojstni župniji odločili za organizacijo posveta, s katerim bi mlajšim predstavili rojaka, starejšim pa omogočili osvežitev spomina nanj. Posvet z naslovom »Nadškof Šuštar v spominu Slovencev« je bil v sredini tedna v Baragovi dvorani v Trebnjem, zbrane je pozdravil tudi novomeški škof Andrej Glavan. Zgodovinar Blaž Otrin je na posvetu predstavil nadškofovo vizijo Cerkve po demokratičnih spremembah na Slovenskem, ki pa se ni uresničila v takšni meri, kot si je nadškof želel. Na posvetu so spregovorili še zgodovinar Matevž Košir o podobi nadškofa Šuštarja na osnovi gradiva Republiškega sekretariata za notranje zadeve, dr. Andrej Saje pa je predstavil nadškofovo dediščino. V razpravi sta sodelovala še dr. Stane Granda, ki je spregovoril o odsevu Dolenjske v Šuštarjevem značaju. Posvet je sklenil dr. Vinko Škafar z razmišljanjem »Zavzet ekumenski realist.«

Boris Pahor - V žrelu Udbe

Mohorjeva družba je predstavila knjigo publicista Igorja Omerze z naslovom Boris Pahor - V žrelu Udbe. V njej je dokumentirano skoraj 40 let tajnega spremljanja pisatelja Pahorja s strani nekdanje Službe državne varnosti. Po besedah avtorja knjiga temelji na kopici gradiva, ki ga je našel v Arhivu Republike Slovenije, zato je še posebej avtentična.

Poročila Službe državne varnosti o Pahorju so prejemali številni takratni visoki predstavniki vrha Komunistične partije in države, med njimi Stane Dolanc, Edvard Kardelj, Mitja Ribičič, Franc Popit in Milan Kučan. Vzroki za zalezovanje so bili med drugim Pahorjevo publicistično pisanje v več revijah v zamejstvu in Sloveniji, med drugim v Novi reviji, izdajanje revije Zaliv in njegovo sodelovanje na srečanjih slovenskih izobražencev.

Šport

Tacen ta konec tedna gosti evropsko prvenstvo v slalomu na divjih vodah. Že v petek prvi dan so nas razveselile slovenske kajakašice Urša Kragelj, Eva Terčelj in Ajda Novak, ki so osvojile zlato odličje, kar je prva slovenska ženska ekipna kolajna na EP. Njihov uspeh so dopolnili kanuisti Benjamin Savšek, Luka Božič in Anže Berčič z drugim mestom.

///

Nogometaši Domžal so zmagovalci pokala Slovenije, potem ko so v finalu z 1:0 premagali ljubljansko Olimpijo. Za Domžale, za katere je to drugi naslov pokalnega prvaka, je zadel Gaber Dobrovoljc v 61. minuti.

Domžalčani so tako prišli do svoje druge pokalne lovorike, prvič so jo osvojili v sezoni 2010/11, Ljubljančani, ki so bržčas odigrali zadnjo tekmo pod vodstvom začasnega trenerja Safeta Hadžića, pa so ostali pri štirih tovrstnih lovorikah.