Janez Janša in David Tasič | (foto: www.sds.si)
Minilo je 29 let od začetka afere JBTZ
| 02.06.2017, 00:01
31. maja je minilo 29 let od aretacije Janeza Janše, Ivana Borštnerja, Davida Tasića in Francija Zavrla ter s tem začetka afere JBTZ. Združenje za vrednote slovenske osamosvojitve je ob tej priložnosti pripravilo "pohod po poteh afere JBTZ", ki se je sklenil s pogovorom z Janezom Janšo in Davidom Tasićem.
"Večina energije, ki je napajala slovensko pomlad, je izhajala ne toliko iz občutka, da je treba zaščititi človekove pravice, ampak da smo Slovenci izkoriščeni," je povedal Janša. To se je po njegovih besedah kazalo v tem, da je sojenje potekalo na vojaškem sodišču, da je bil to zaprt proces, da ni bilo civilnih odvetnikov in pa da se je sodilo v tujem, hrvaškem jeziku.
"Osamosvojitve ne bi bilo, če ne bi bilo demokratizacije in prvih večstrankarskih volitev, volitev pa ne bi bilo, če ne bi bilo tega vrenja Slovenske pomladi. To vrenje je dalo množičnost in energijo temu prvemu modernemu nacionalnemu konceptu, ki ga je leto prej podala 57. številka nove revije," je bil po poročanju spletnega portala SDS jasen Janšam, ki je izrazil prepričanje, da če ne bi bilo kolektivnega poguma in množičnega sprejetja, bi te teze ostale zgolj na papirju.
Janša se je dotaknil tudi svoje takratne kandidature za predsednika ZSMS leta 1988. Kot je dejal, se je iz nečesa, kar se je začelo kot provokacija oblasti, izcimilo nekaj zelo resnega. Glavna obtožba takrat je bila, da gre meščanski skupini pri Novi reviji za oblast. Skupina okoli Janeza Janše je pri kandidaturi pripravila program za mladinsko stranko s podnaslovom: "Na očitke, da nam gre za boj za oblast, odgovarjamo: DA." S tem so želeli pokazati, da oblast ne pripada samo enim. Temu je sledila uresničitev Ertlove napovedi, da je nekatere špice treba porezati.
Tasič pa je takratno dogajanje označil za neverjetne dogodke. Kot je dejal, se je od leta 1988 do osamosvojitve zgodilo neverjetno veliko stvari. Kot je pojasnil, je bila zgodovina v tistem času tako zgoščena, kot v prejšnjih 40 letih ni bila. "Na nek način sem srečen, da sem bil del te zgodbe o demokratizaciji, osamosvojitvi," je poudaril.
Dodal je še, da so se člani četverice JBTZ od začetka pogosto srečevali, v zadnjem času pa se ne več toliko. Največ stikov ima z Janšo, videva pa se tudi z Zavrlom, je dejal nekdanji notranjepolitični urednik revije Mladina. Borštner se je medtem po Tasićevih besedah v zadnjem času nekoliko umaknil.
Afera JBTZ je ljudi različnih prepričanj poenotila v Odboru za varstvo človekovih pravic, ta pa je po okrepil prizadevanja za demokratizacijo, politični pluralizem in spoštovanje človekovih pravic ter pospešil pot do osamosvojitve.
Afera se je začela 31. maja 1988, ko so uslužbenci Službe državne varnosti priprli takratnega sodelavca Mladine Janeza Janšo, vojaški varnostni organi pa pripadnika JLA Ivana Borštnerja. Obtožili so ju izdaje vojaške skrivnosti oziroma objave dokumenta Centralnega komiteja Zveze komunistov Jugoslavije, ki je govoril o aretacijah problematičnih članov Zveze socialistične mladine Slovenije. Štiri dni pozneje, 4. junija 1988, so priprli še novinarja Mladine Davida Tasića, vojaški tožilec pa je obtožil tudi tedanjega urednika Mladine Francija Zavrla.
