Je obseg požara v Kemisu posledica neustreznega skladiščenja?

Slovenija | 23.05.2017, 17:22

Prebivalci Vrhnike še čakajo na podatke o tem, kako močno je prizadeto lokalno okolje, potem ko je pred dobrim tednom dni gorelo v podjetju za predelavo kemičnih odpadkov Kemis. Rezultati analize vzorcev tal s štirih bližnjih lokacij bodo po napovedih znani jutri, predstavili jih bodo strokovnjaki Agencije za okolje, Nacionalnega inštituta za javno zdravje in Direkcije za vode. Spregovorili bodo tudi o čiščenju v požaru onesnaženega potoka Tojnica, kjer so dozdajšnje meritve že potrdile prisotnost velike količine pesticidov, med drugim atrazina, ki je v Sloveniji že 15 let prepovedan. Presežne vrednosti nekaterih so ugotovili tudi v Ljubljanici.

Omenjeni strokovnjaki so povabljeni tudi na sejo vrhniškega občinskega sveta, ki bo prihodnji torek razpravljal o posledicah te ekološke katastrofe. Že včeraj pa je sprejel sklep o financiranju zdravniških pregledov gasilcev, ki so posredovali v njej. Ti so medtem stopili v stik z inštitutom za medicino dela pri ljubljanskem kliničnem centru. Njegova predstojnica Metoda Dodič Fikfak je sporočila, da bo s sodelavci poskušala pripraviti predlog, po kakšnem protokolu naj bi jih zdravniške preglede izpeljali. Ob tem je kritično dodala, da bi za uspešno spremljanje morebitnih učinkov požara na zdravje gasilcev potrebovali podatke, kaj je pravzaprav gorelo. Teh, kot je znano, ni - direktor Kemisa Emil Nanut je pred dnevi zatrdil, da so ognjeni zublji uničili tudi računalnik, na katerem so bili.

"Nenavadno je, da direktor ne ve, kje kaj ima. Glede na lokacijo požara bi lahko vedel, katere snovi so gorele. Ni treba imeti dokumentacije, če veš, kam si nekaj dal. Tudi zaposleni verjetno prepoznajo, kaj je bilo tam, kjer je začelo goreti. A tega očitno ne želijo povedati," je za naš radio ocenil kemijski strokovnjak in okoljevarstvenik Tomaž Ogrin. Prepričan je, da je v tej zgodbi do ključne napake prišlo že v samem postopku predelave kemičnih odpadkov, saj v Kemisu, kot kaže, tudi niso spoštovali okoljevarstvenega dovoljenja, v katerem je predviden ustrezen nadzor. "Nismo slišali, da bi v času požara kdo sploh bil tam. Imeti bi morali 24-urno strokovno nadzorno službo, torej najmanj dva človeka ali več, ki bi bdela nad procesi." Kot je dodal v pogovoru za Radio Ognjišče, mora prav tako obstajati elektronski nadzor. "V okoljevarstvenem dovoljenju piše, da je treba imeti različne senzorje za plamen, za hlape topil, za plin." Ogrin ne razume, zakaj je bil odziv ob požaru tako pozen, da so se ognjeni zublji razširili v takšnem obsegu. "Očitno tudi samo skladiščenje ni bilo dobro." Okolje bo po Ogrinovih besedah vsekakor občutilo učinek nesreče. "Po eni strani so se izlivale tekočine, po drugi strani je šlo veliko snovi tudi v zrak, vse do stare Vrhnike, torej na veliki površini."

Da bi morali imeti ničelno toleranco do nesreč, ki so povezane z zdravjem ljudi in onesnaženjem, je na novinarski konferenci v Ljubljani poudaril direktor Zavoda za varstvo narave Darij Krajčič. Po njegovem bi moralo biti tudi točno določeno, kako ravnati v takšnih primerih. "To bi lahko bila dobra šola. Dobro bi morali preučiti, kaj se je zgodilo in kaj bi morali popraviti v sistemu, da do tega ne bi več prišlo. A slabost slovenske družbe je ta, da imamo na papirju marsikaj, zaškripa pa ob sami izvedbi."