En predpis na 200 prebivalcev - zavora hitrejšega razvoja države?
Slovenija
Na izredni seji državnega zbora, na kateri so poslanci znova potrdili zakona o izgradnji, upravljanju in gospodarjenju z drugim tirom železniške proge Divača-Koper ter o vajeništvu, na katera je državni svet izglasoval veto, so bila na dnevnem redu tudi priporočila, povezana s problematiko administrativnih bremen v Sloveniji. Pripravili so jih v SDS. Poslanci so o njih le razpravljali, saj jih je pred tem zavrnil matični parlamentarni odbor.
Predsednik SDS Janez Janša je opozoril, da je pretirana birokratizacija eden ključnih problemov, ki pri nas zavirajo hitrejši razvoj in drastično vplivajo na blaginjo ljudi. Statistika je po njegovih besedah strašljiva, povedal je, da so v največji opozicijski stranki ugotovili, da je Slovenija država z daleč največ predpisi na državni ravni, kar se je med drugim že izrazilo v padcu na lestvici mednarodne konkurenčnosti. "V Sloveniji imamo en predpis na državni ravni na 200 prebivalcev." Kot je dodal Janša, se je število predpisov v dobrega četrt stoletja podvajseterilo. "Povejte mi kdo se lahko v tej birokratski džungli lahko znajde?" Med predlogi za izboljšanje razmer na tem področju je Janša navedel določilo, po katerem bi morali ob vsakem sprejemanju novega predpisa nekaj obstoječih ukiniti ali združiti. Zavzel se je tudi za odpravo davčnih blagajn, vrednotnic in gozdarskih prevoznic. Kritičen je bil še do odziva vlade na predloge gospodarstva, saj jih večinoma, tako je ocenil, niti ni obravnavala.
Državna sekretarka Eva Štravs Podlogar je nasprotno poudarila, da je vlada izvedla številne dejavnosti za izboljšanje razmer. "Vlada deluje odgovorno in konstruktivno, podpira izvajanje aktivnosti za večanje mednarodne konkurenčnosti in gospodarske uspešnosti Slovenije ter podpira zmanjševanje administrativnih ovir na vseh področjih." Ministrstva so po njenih besedah temeljito preučila svoja področja in pripravila konkretne predloge. Ne drži, tako Štravs Podlogarjeva, da vlada miruje ali da ni uspešna. Pritrdil ji je Marko Ferluga iz SMC, ki je hkrati menil, da aktualne vlade ni mogoče kriviti za vse ovire. Hkrati je priznal, da vedno ostaja prostor za izboljšave. Uroš Prikl iz DeSUS in Marija Bačič iz SD sta v priporočilih SDS zaznala priprave na volitve.
"Slovenija je povprečna država in vlada pravi, da je to OK. Če želiš biti resničen prvak, olimpijski ali svetovni, moraš na nekem področju blesteti, zdi pa se, da nas je na nek način, vsaj vlado, uspavala ta povprečnost. Če si povprečen, potem nisi več na radarjih Evropske komisije ali ostalih ustanov, ki bi te ves čas opozarjale, da nekaj s tvojim sistemom ni v redu. Ampak dolgoročno nas lahko to pelje v pogubo," pa je ugotavljal vodja poslanske skupine N.Si Matej Tonin. Jezi ga obremenitev tako imenovanih malih rib, do katerih je po njegovem prepričanju država pri jemanju dajatev najbolj dosledna, čeprav lahko povzročijo bistveno manj škode kot veliki davčni dolžniki. Kritiko je birokratskemu sistemu izrekel tudi Franc Laj iz skupine nepovezanih poslancev, da bi se pod nekatera priporočila SDS lahko podpisali tudi v ZL, je menil strankin poslanec Franc Trček.
