Prodaja NLB pred vrati?

Slovenija | 08.05.2017, 14:42

V tem tednu naj bi vendarle stekel postopek prodaje Nove Ljubljanske banke. Sredi tedna naj bi država dobila soglasje Bruslja za postopno prodajo, po tej zeleni luči in po zeleni luči nadzornikov SDH pa naj bi bila sprožena javna prodaja delnic. Dobra novica za prodajo bi lahko bila tudi napoved bonitetne hiše Moody's, da bi v roku dveh mesecev lahko zvišala bonitetne ocene NLB, Nove KBM in Abanke, in sicer za do dve oziroma tri stopnje. Po neuradnih informacijah Financ bi lahko bila del dogovora za postopno prodajo tudi zaveza države, da bo uveljavljala manj glasovalnih pravic pri volitvah nadzornikov, tako bi novi nadzorniki dobili večjo vlogo.

 

Prvi pogoj za uradni začetek javne prodaje delnic največje slovenske banke, ki je v 100- odstotni državni lasti- je soglasje Evropske komisije, da lahko prodamo 75 odstotkov minus eno delnico v več korakih. Do konca leta bi tako Slovenija lahko prodala najmanj 50 odstotkov banke, preostalo pa do konca prihodnjega leta. Ali utegne biti soglasje Bruslja problem? Bančni strokovnjak dr. Boris Pleskovič pravi: »Kaj bo dejal Bruselj, ne vem, nisem jasnovidec. Ampak mi smo delno prodajo s KBC enkrat že izvedli, najprej smo rekli prodajmo 25 odstotkov, potem še več, potem celo večinski delež, pa smo na koncu vse zavozili. Tako da je vprašanje, če nam bodo verjeli. Če prodaš samo del banke, ne veš, kaj se bo zgodilo pozneje, če prodaš samo 50 odstotkov, strateški lastnik ne bi imel večine, ne vem pa, zakaj imamo še to zlato delnico, ki je socialistični konstrukt, ki odvrne vsakega resnega strateškega kupca.«

Takoj zatem naj bi o prodaji odločal nadzorni svet Slovenskega državnega holdinga, katerega zasedbo je ravno zaradi odločanja v postopkih prodaje NLB sodišče nedavno na predlog prvega nadzornika Damjana Beliča okrepilo z Igorjem Kržanom. Po soglasju nadzornikov bo moral SDH nato objaviti namero za kotacijo delnic banke na borzi - poleg ljubljanske predvidoma še na londonski - skupaj s prospektom za IPO, ki bo med drugim vseboval tudi razpon želene cene za delnico. Po napovedih bo nato sledil še en krog predstavitev vlagateljem v ameriških in evropskih finančnih središčih. Za razliko od prvega kroga predstavitev v marcu, ko so predstavniki holdinga obiskali New York, Boston in London, gre tokrat za zbiranje ponudb vlagateljev, ki bodo vodile k oblikovanju končne cene. Kakšen interes pričakuje dr. Pleskovič? »Zanimanje bo odvisno od tega, kako bo ocenjena riskantnost te banke, Moody´s je bonitetno oceno povišal, verjetno jo bo še. Banka ima, ker smo jo davkoplačevalci dokapitalizirali, verjetno ustrezen kapital, ima tudi stalne stranke, ampak če prodajaš samo del, je nevarnost, da se bo politika spet vmešavala. Če bo čista prodaja, bo višja cena, to je zagotovo.«

Če bo šlo vse po načrtih, bi bila lahko prodaja 50 odstotkov delnic NLB zaključena sredi junija. Če bi se kar koli zataknilo, pa bi se lahko spomladansko okno za prodajo zaprlo, to pa bi po opozorilih Financ lahko vodilo v poslabšanje cenovnih pogojev za državo kot prodajalca. Kaj bi se zgodilo, če Slovenija do konca leta ne bi uspela izpolniti zaveze o prodaji? Evropska komisija bi v tem primeru namreč lahko odredila začetek prodaje bank iz NLB Skupine na območju nekdanje Jugoslavije, s čimer bi se vrednost NLB zmanjšala.

Tudi predsednica uprave SDH Lidia Glavina je v nedavnem pogovoru za TV Slovenija poudarila, da j bila želja po doseganju boljše cene izključni razlog za to, da so vladi predlagali spremembo zavez glede prodaje NLB.

Cena bi morala biti vsaj v rangu knjigovodske vrednosti NLB, ki je konec 2016 za delnico znašala 63,2 evra, s čimer je višina kapitala NLB pri nekaj več kot 1,26 milijarde evrov.