Dvojezični napis v Pliberku
Nova deželna ustava avstrijske Koroške pri naših rojakih naletela na mešan odziv
Slovenija
Avstrijska Koroška ima novo deželno ustavo, v kateri prvič omenja slovensko manjšino. A ostaja grenak priokus, saj v njej kljub številnim prizadevanjem rojakov svojega mesta ni našla slovenščina. Zapisano je, da je deželni jezik le nemščina. Naše zunanje ministrstvo vseeno ocenjuje, da gre za pomemben korak, a mešani so odzivi krovnih organizacij tam živečih Slovencev.
Na našem zunanjem ministrstvu pozdravljajo izrecno navedbo slovenske narodne skupnosti v novi deželni ustavi avstrijske Koroške. Menijo, da to simbolno dejanje prispeva h krepitvi spoštovanja, strpnosti in sožitja med našo manjšino in tamkajšnjim večinskim narodom.
Čeprav so pričakovali več, v Zvezi slovenskih organizacij ocenjujejo, da gre za pravi korak v pravo smer. Podobno poudarjajo v Skupnosti koroških Slovencev in Slovenk, kjer dodajajo, da sprejetje nove deželne ustave avstrijske Koroške in omemba slovenske manjšine v njej dajeta upanje, da se bo v prihodnje še marsikaj spremenilo na bolje.
A v Narodnem svetu koroških Slovencev ostajajo kritični. Njegov podpredsednik Nanti Olip je prepričan, da gre za minimum od minimuma. "Omemba narodne skupnosti sledi logiki zvezne ustavne zakonodaje, konkretno 8. členu zvezne ustavne zakonodaje, državnemu ciljnemu določilu, kjer država, dežele in občine priznavajo jezikovno in kulturno raznolikost, na avstrijskem Koroškem se, logično, to nanaša na slovensko narodno skupnost. Da v deželni ustavi tega niso povzeli v celoti, je strašna pomanjkljivost, občine so namreč izpustili. Prav tako niso upoštevali predlogov organizacij koroških Slovencev." Kot še ugotavlja Olip, to odraža politično realnost na avstrijskem Koroškem, ko se politika naprej premika po polžje in ko večjih premikov trenutno ne zmore. Po njegovih besedah je zamudila priložnost, da bi tudi z vidika manjšin sprejela deželno ustavo, ki bi lahko bila vzorčna v Evropi.
