Dr. Viljem Ščuka: Prepričanje, da smo sposobni, je kot dopamin, serotonin in noradrenalin

Slovenija | 09.04.2017, 08:27 Nataša Ličen

V sobotni oddaji »Za življenje, za danes in jutri« smo k pogovoru povabili šolskega zdravnika, logoterapevta, raziskovalca zdravja duha in osebnosti, dr. Viljema Ščuko. Pogovor z njim je razkril povezave med razvojem možganov in vzgojo. Ko se otrok rodi, so njegovi možgani opremljeni z neverjetnim številom živčnih celic, približno dvesto milijard jih je. Pozneje se jih polovica degenerira. Vse ostale pa se začno povezovati med seboj.

Ob rojstvu otroka je povezanih okrog petnajst do dvajset odstotkov živčnih celic, vse ostale se povezujejo preko vzgoje. Oblikovanje možganskih struktur živčnih mrež je vezano na vzgojne pristope, na učenje socialnih in kulturnih vzorcev ter drugih običajev, ki so vezani na življenje v neki kulturni skupnosti.

Vzgoja je učenje otrok k tistemu vedenju, ki je primerno za določeno okolje

»V možganih pa je vzgoja oblikovanje živčnih poti in do petega leta se te poti oblikujejo tako izrazito in močno, da se jih ne da več razvezati. Pravim, da je vzgoja v predšolskem obdobju kot klekljanje idrijske čipke, ki se je ne da razvezati. Starši, vzgojitelji in učitelji, ki delajo z otrokom, potem le pletejo vzorce dve levi, dve desni, ki se lahko podirajo in vedno znova pletejo, toda osnovni del ostaja isti. V zgodnja leta se vedno vračamo.«

Vzgoja je prilagajanje na nevropsihološke in fiziološke potrebe našega organizma in delovanja

»Kot živali smo tudi ljudje vezani na izpolnjevanje določenih bioloških potreb. Takšna potreba je potreba po hrani, spanju in podobno. Da bo otrok začutil potrebo po hrani, mora najprej začutiti lakoto. Starši moramo otroke zato najprej pripraviti na nelagodje. Sliši se kruto. Vendar je prav nelagodje tisto, ki omogoča, da nek vzgojni proces lahko steče. V strokovnem jeziku temu nelagodju rečemo frustracija. Otrok mora hrepeneti po nečem in ni najbolje zanj, če takoj dobi, kar si želi. Hrepenenje ni nekaj poetičnega, ampak je vezano na električni potencial, ki nastane na živčnih celicah, na sinapsah. Če sem nenehno postavljen v vato, se možgani ne prebudijo. Razumete? Negativne frustracije so tiste, ko otroka z represijo silimo v nekaj, kar ne želi. To ni vzgoja.«

Kako spodbuditi otroka k radovednosti?

»Dati mu moramo malo, ne smemo ga preganjati, moramo ga usmerjati. Ko je otrok vznemirjen, so njegove živčne celice napete in polne električnega potenciala in to vznemirjenje je potrebno. «

Vabljeni k poslušanju celotnega pogovora. Ne bo vam žal.