NSKS, SSO in ZSO za popravke deželne ustave
Slovenci po svetu Matjaž Merljak
Nova deželna ustava avstrijske Koroške je tik pred sprejetjem. V njej bo sicer omenjena slovenska narodna skupnost, a želje političnih organizacij koroških Slovencev so bile drugačne, zato v skupnem stališču zahtevajo še nekaj popravkov.
Stranke, ki na avstrijskem Koroškem sestavljajo koalicijo, so včeraj (19. aprila 2017) predstavile dogovor o besedilu nove deželne ustave. Pri vprašanju deželnega jezika, kjer se je v zadnjih tednih najbolj zapletlo, ni prišlo do sprememb. Ostalo je pri že znani formulaciji. Besedilo deželne ustave opredeljuje kot deželni jezik le nemščino, ne pa tudi slovenščine. Koroška se priznava, kakor piše v zvezni ustavi, k jezikovni in kulturni raznolikosti, ki se na Koroškem odraža v slovenski narodni skupnosti.
Predstavniki vseh treh političnih organizacij, Narodnega sveta koroških Slovencev NSKS, Zveze slovenskih organizacij ZSO in Skupnosti koroških Slovenk in Slovencev SKS so zavzeli skupno stališče in ga že včeraj posredovali predsedniku ustavnega odbora deželnega zbora. Pozitivno omenjajo, da se dežela v svoji ustavi prvič priznava k jezikovni kulturni raznolikosti, ki pride do izraza v slovenski narodni skupnosti. Koroška pa naj bi se zavzemala za ohranitev in obstoj slovenske narodne skupnosti in ne le za ohranjanje kulturne raznolikosti in tradicije, zahtevajo zastopniki organizacij.
Predsednik NSKS Valentin Inzko je po poročanju slovenskega sporeda ORF dejal, da je omemba slovenske narodne skupnosti v novi deželni ustavi korak naprej, čeprav le majhen. Obžaluje pa, da na Koroškem očitno še vedno ni mogoče tudi na papirju zapisati, da je dežela dvojezična in je tudi slovenščina deželni jezik.
Predsednik ZSO Marjan Sturm tudi meni, da je omemba slovenske narodne skupnosti v deželni ustavi napredek, na končno besedilo imajo še nekaj pripomb, ki pa so bolj stilistične narave.
Deželnozborska poslanka zelenih Zalka Kuchling, ki je tudi podpredsednica SKS je z doseženim kompromisom zadovoljna. Dejstvo, da je slovenska narodna skupnost prvič v zgodovini Republike Avstrije zasidrana v deželni ustavi, je po njenih besedah velik napredek, čeprav so bile želje predvsem glede deželnega jezika deloma drugačne.
Vendar v aktualni formulaciji jasno pride do izraza, da je nemščina jezik dežele v smislu, da je jezik zakonodaje, je poudarila. „Slovenščina je tudi jezik koroške dežele, je naš jezik in mi jo razvijamo naprej,“ je Kuchlingova v sredo še pojasnila za Slovenski spored ORF.
