Kip fatimske Marije bo letos obiskoval slovenske družine

Slovenija | 01.05.2017, 07:43 Marjana Debevec

Ob 100 letnici fatimskih dogodkov, ki se jih bomo spomnili 13. maja, ko bo papež Frančišek med svojim obiskom v Fatimi za svetnika razglasil vidca Frančiška in Jacinto, Združenje posvečenih Jezusovemu in Marijinemu srcu pripravlja romanje Marijinih kapelic po slovenskih družinah. Kapelice z Marijinimi kipi za dekanije ljubljanske nadškofije ter koprske, celjske in novomeške škofije bo nocoj pri sveti maši na Rakovniku v Ljubljani blagoslovil nadškof Stanislav Zore.

Vsaka dekanija bo prejela Marijine podobe iz Fatime v kapelici. Te podobe bodo pet mesecev, od 13. maja do 13. oktobra, potovale po naših župnijah in obiskovale posamezne družine, ki bodo izrazile željo po njenem obisku. »V dogovoru z domačim župnikom naj njena podoba pride v čim več družin. Družina, ki bo gostila Marijo, naj k molitvi povabi vse svoje družinske člane, sorodnike in sosede. Če bo povpraševanje večje, lahko Marijin kip obišče vsak večer po več družin. Dopoldan pa bo mala Marija romarica lahko obiskala katoliške vrtce, domove za ostarele, redovne skupnosti, oratorije, druge ustanove in ostarele ljudi, ki so v dopoldanskem času doma«, je povedal predsednik Združenja posvečenih Jezusovemu in Marijinemu srcu Alojz Snoj.

Letos bo sicer v osredju praznovanja fatimske obletnice predvsem družina, ki je danes pred velikimi izzivi. Iz družin izginja skupno življenje in pogovor, z njim pa tudi družinska molitev. Z namenom oživitve družinske molitve so v omenjenem združenju sklenili, da naj ob stoletnici Marijina podoba pride v čim več naših družin.

Pomembno pa bo tudi slovensko hrvaško srečanje v Stični 14. oktobra, ki bo potekalo v duhu fatimske stoletnice. To bo nekakšen vseslovenski sklep obhajanja fatimskega jubileja pod geslom Skupaj živeti Marijin klic, na katerega bodo povabili tudi vernike iz sosednje Hrvaške.

Objavljamo del pogovora s predsednikom Združenja posvečenih Jezusovemu in Marijinemu srcu Alojzom Snojem:

Kaj v Sloveniji pripravljate ob 100. obletnici Fatime?

Pred nami je 13. maj 2017, datum, na katerega se častilci JMS v Sloveniji pripravljamo že od leta 2010, ko je papež Benedikt XVI. v Fatimi vso Cerkev povabil k sedemletni pripravi na 100-letnico prikazovanj, ki naj prispeva k napovedani zmagi Marijinega brezmadežnega Srca. V Cerkvi na Slovenskem pa se je neposredna priprava začela že lanskega 13. maja, ko nas je obiskala milostna podoba Marije romarice iz Fatime in se je pet mesecev dvigala v nebo molitev in pesem iz slovenskih src, iz naši cerkva in svetišč. Marijina podoba je takrat obiskala skoraj petsto slovenskih župnij, še druge pa se pridružile tem župnijam v skupnih molitvah in prošnjah k fatimski Materi Božji, da bi rešila naš narod, blagoslovila naše družine in varovala naše otroke in mlade, ki so prihodnost naroda. Z veliko vero in velikim zaupanjem so jo sprejemali katoliški vrtci in domovi za ostarele po vsej domovini ter redovne hiše. Ko se je nato milostna podoba vrnila v Fatimo, smo skupaj z njo peljali tudi lepo sliko in relikvije našega mučenca bl. Alojzija Grozdeta, ki je pravzaprav fatimski mučenec. V času njenega obiska so se fatimski Mariji posvetile mnoge naše župnije, vse naše škofije in slovenska domovina ter mnogi posamezniki.

Takoj po njenem odhodu je Združenje posvečenih JMS na svojih sejah začelo pripravljati program stoletnice fatimskih prikazovanj. Najmočnejši poudarek smo dali na naše družine. Odločili smo se, da nabavimo Marijine podobe iz Fatime v lični kapelici za vse naše dekanije. Te podobe bodo poslej pet mesecev, od 13. maja do 13. oktobra 2017, potovale po naših župnijah in obiskovale posamezne družine, ki bodo izrazile željo po njenem obisku. V dogovoru z domačim župnikom naj njena podoba pride v čim več družin. Družina, ki bo gostila Marijo, naj k molitvi povabi vse svoje družinske člane, sorodnike in sosede. Če bo povpraševanje večje, lahko Marijin kip obišče vsak večer po več družin. Dopoldan pa bo mala Marija romarica lahko obiskala katoliške vrtce, domove za ostarele, redovne skupnosti, oratorije, druge ustanove in ostarele ljudi, ki so v dopoldanskem času doma. Veseli smo, da so naše povabilo k praznovanju sprejeli tudi naši škofje, ki bodo vsi imeli svoja škofijska praznovanja ob stoletnici Fatime, pomembno pa bo tudi slovensko hrvaško srečanje v Stični 14. oktobra 2017, ki bo potekalo v duhu fatimske stoletnice. To bo nekakšen vseslovenski sklep obhajanja fatimskega jubileja pod geslom Skupaj živeti Marijin klic, na katerega bomo povabili tudi vernike iz sosednje Hrvaške.

Kakšen je pomen romanja Marijinega kipa po družinah? Kakšna bo razlika od romanja Marijinega kipa iz Fatime od lani?

Lansko leto smo želeli izkoristiti kot neposredno pripravo slovenskega naroda na stoletnico Marijinih prikazovanj z romanjem Marije romarice po naših župnijah in škofijah. Želeli smo zopet prebuditi zaupanje našega naroda v Marijino varstvo in pomoč, prebuditev vernosti in novega zagona iz nekakšne apatičnosti in brezvoljnosti, v katero s pogreza sodobni svet. Želeli pa smo izprositi tudi tistih milosti, ki jih je obljubila v Fatimi vsem, ki se bodo posvetili njenemu brezmadežnemu Srcu, tako za naš narod kot tudi za naše družine in osebno življenje. Letos pa je v ospredju družina. Družina, ki je ikona Svete Trojice in naj bi na zemlji odsevala bogastvo notranjega življenja Svete Trojice, je danes v veliki krizi: razpad tradicionalnih moralnih vrednot, teoretični in praktični materializem, uživaška miselnost, zakonodaje mnogih držav sveta, tudi Slovenije, ki slabijo trdnost družine kot so olajšave za ločitev zakona, široka možnost za splav, kontracepcija, svobodno sožitje moškega in ženske, teorija spola in drugo, naravnost podirajo in rušijo družino. Iz družin izginja skupno življenje in pogovor, z njim pa tudi družinska molitev.

Z namenom oživitve družinske molitve smo sklenili, naj ob stoletnici Marijina podoba pride v čim več naših družin in jih zopet spodbudi k skupni molitvi. Da bi družinam olajšali to molitev, smo pripravili knjižico – molitvenik »Marija obiskuje naše družine« in ji dodali še rožni venec iz Fatime. V njej je nekaj predlogov molitev, tudi molitev za osebno posvetitev družine, različne pesmi in vsi deli rožnega venca z razlago in litanije Matere Božje. Gotovo bi bilo lepo, da vsaka družina zmoli pred Marijino podobo en del rožnega venca in se posveti obema Srcema, če se je pripravila na to, ali obnovi posvetitev, če se je že posvetila, vendar pa samo oblikovanje molitve na domu prepuščamo iznajdljivosti in željam posamezne družine in njenih članov.

Sporočilo Fatime za današnji čas in pomen molitve za grešnike, h kateri je spodbujala Marija?

Ko se zamislimo v verski in nravni položaj danes, sicer opazimo veliko pozitivnih pobud, zlasti s strani Cerkve, a te zajamejo le malo ljudi. Večina ob teh pobudah stoji ob strani in se vse bolj oddaljuje od krščanstva. V življenju večine Evropejcev ima Bog majhno ali nobene vloge. Veliko ljudi umira brez Boga, kakor da Bog ne obstaja. Marsikje so cerkve skoraj prazne in jih prodajajo. Evropski parlamenti sprejemajo zakone, ki so večkrat v popolnem nasprotju z desetimi Božjimi zapovedmi. Število rojstev se zmanjšuje, število splavov pa narašča, veliko družin razpada, mnogi pa se sploh več ne poročajo. Veliko ljudi nič več ne moli, v posmrtno življenje ne verujejo. Ljudje ne priznavajo več greha, mnogi živijo le zase in za užitke. Vse to pa bi se lahko začelo spreminjati na boljše, če bi evropejski človek začel upoštevati fatimska sporočila.

Čas priprave na stoletnico je zatorej za Evropo milostni čas, da se prebudi iz moralne in verske zaspanosti in otopelosti. Že angel, ki se je otrokom predstavil kot angel varuh, angel Portugalske, je otrokom naročil, naj stalno darujejo Bogu molitve in žrtve, da bodo za svojo domovino pridobili mir. Ko se je otrokom prikazala Marija, jim je takoj naročila, naj vsak dan molijo rožni venec, da bodo svetu izprosili mir in konec vojne. Prišla je človeštvo svariti pred grehom in vabiti k spreobrnjenju. Molitev, predvsem molitev rožnega venca, sprejemanje žrtev in križev, obhajanje petih prvih sobot na fatimski način, posvetitev njenemu Srcu torej prinaša svetu mir, ljudje postajajo boljši, urejajo se odnosi v družinah in med ljudmi in preko njih tudi v širši skupnosti in med narodi, vrača se vera v onstransko življenje.

Seveda je molitev za grešnike, za njihovo spreobrnjenje, izrednega pomena. Že ob drugem prikazanju je Marija pastirčkom naročala: »Ob vsaki priložnosti, kadar morete, darujte Bogu žrtev v zadoščenje za grehe, s katerimi ga ljudje žalijo, in kot prošnjo za spreobrnjenje grešnikov. Tako boste za svojo domovino pridobili mir!... Predvsem sprejmite in vdano prenašajte trpljenje, ki vam ga bo poslal Gospod.« Pri četrtem prikazanju ji je rekla: »Molite, veliko molite in delajte žrtve za grešnike. Veliko duš gre namreč v pekel, ker ni nikogar, ki bi se zanje žrtvoval in molil zanje.« In če je bilo že takrat veliko greha, koliko ga je šele danes, ko se je ob morju greha izgubil čut za greh. Toda molitev rešuje in bo tudi danes reševala in rešila mnoge, če bomo verni ob Marijini podpori storili tisto, kar je naročala že pastirčkom.

Papež Frančišek bo ob 100 letnici Fatime obiskal to romarsko središče in za svetnika razglasil Frančiška in Jacinto. Kaj nam s tem sporoča?

»Ta kanonizacija dokazuje«, je izjavil Gian Matteo Roggio, profesor na papeški teološki fakulteti Marianum, da je svetost nekaj, kar zadeva vse. Bog zadeva vse, tudi tistega, ki je majhen, ki je otrok. To je način, na katerega sprejemamo to kanonizacijo, prepoznavajoč, da je Bog blizu vsem in da Bog lahko naredi za svetnike tudi otroke.« Človek raste kot oseba tako, da postane odgovoren za druge. Pričevanje svetosti dveh fatimskih pastirčkov je bilo v dejstvu, da sta čutila, da sta v Božjem imenu odgovorna za druge. »Živela sta v času vojne, v času sovraštva, med veliko tragedijo prve svetovne vojne. Šlo je torej za čas, v katerem se je odgovornost za druge lahko zdela skoraj žaljiva. Ta dva otroka pa sprejmeta od Boga klic in dar, da se čutita odgovorna za druge, molila sta za tiste, ki so se v vojni borili na obeh straneh. Človek raste kot oseba, kot Božji otrok tako – nadaljuje profesor Roggio – da postane odgovoren za druge. Le tako moremo najti temelje za družbo, ki je drugačna od tiste, ki vodi do vojn«, zaključuje profesor.

Zakaj po vašem mnenju Marija izbira otroke, mlade in pogosto tudi neizobražene, da jim preda svoje sporočilo?

Prav zanimivo je, da se je Marija povsod prikazovala otrokom, mladim, neizobraženim, katerih srca so bila preprosta, ponižna in nepokvarjena: Paray le Monial, La Salette, Lurd, Fatima, Medžugorje. Devica podari to, kar je sama prejela; ne pozabimo, da je Bog dosegel Marijo, ko je bila zelo mlada: Morda želi Marija s tem pustiti mladim generacijam gotovost, da jih Bog doseže, da želi preko njih nadaljevati zgodovino odrešenja, drugačno zgodovino, kot je sedanja.

Kaj je bilo v njunem življenju, poleg tega, da sta videla Marijo, tako posebnega, da ju bo Cerkve razglasila za svetnika?

Nedvomno nas preseneča njuna neverjetna pripravljenost sprejemanja trpljenja in bolečin, velika vztrajnost v molitvi tako majhnih otrok, ponižnost in zvestoba v vsakdanjem življenju ter njuno junaško sprejemanje trpljenja, bolečin, osamljenosti in strahu ob prezgodnji zgodnji smrti ter hrepenenje po nebesih. Seveda pa nas vse zanima, kaj bo papež povedal v utemeljitvi njune svetosti, ko ju bo razglasil za svetnika.

Postopek za blaženo pa tudi že poteka za s. Lucijo. Kaj je njeno osrednje sporočilo za današnji čas?

S. Lucijo je drugo prikazanje v Fatimi zaznamovalo za vse življenje. Ko Marija sporoči otrokoma Jacinti in Frančišku, da ju bo kmalu vzela k sebi v nebesa, njej reče: »Ti pa ostaneš tu še nekaj časa. Jezus hoče s tvojim sodelovanjem doseči, da me bodo ljudje spoznali in ljubili. Na svetu hoče vpeljati pobožnost do mojega brezmadežnega Srca. Tistemu, ki se je bo oklenil, obljubim zveličanje in te duše bo Bog ljubil kakor cvetlice, s katerimi krasim njegov prestol.« Bom ostala tu sama?!« »Ne, hčerka. Ali hudo trpiš? Ne izgubljaj poguma! Jaz te ne bom nikoli zapustila. Moje brezmadežno Srce bo tvoje pribežališče in pot, ki te bo vodila k Bogu.« To je bilo osrednje poslanstvo s. Lucije, širjenje češčenja Marijinega brezmadežnega Srca, ki ga je, čeprav krhka in neizobražena, pogumno uresničevala v svojem življenju.

Drznila se je pisati škofom in papežem in se borila za izvršitev Marijinega naročila. Širila je ljubezen in zaupanje do Marijinega brezmadežnega Srca, se borila za uvedbo pobožnosti petih prvih sobot na fatimski način, pisala knjige. Vstopila je v najstrožji samostan in se povsem umaknila iz javnega življenja. Veliko je pretrpela. Bila je križana s Kristusom. Ni hotela druge sreče. Veliko je premolila in učila moliti tudi druge. Rekla je: »Rožni venec je najlepša molitev, ki nas jo je naučilo nebo; molitev, ki nas vodi k boljšemu spoznavanju Boga in njegovega odrešenjskega dela v Kristusu.« Mislim, da je to tudi sporočilo Lucije za naš čas. V sluhu svetosti je v popolni vdanosti Bogu odšla v kraljestvo Božjega Sina in njegove Matere Marije, ki jo je tako neizmerno ljubila vse življenje.