Zakona o drugem tiru in o vajeništvu znova v odločanje parlamentu
Slovenija |
Državni svetniki so na izredni seji s 23 glasovi za in z dvema proti izglasovali odložilni veto na zakon o drugem tiru, ki ga je minuli četrtek potrdil državni zbor. V razpravi so poudarili, da je v besedilu preveč neznank, med drugim v zvezi s financiranjem. Večina je prepričana, da bi lahko država projekt izpeljala sama.
Odložilni veto je predlagala skupina lokalnih interesov. V njenem imenu je spregovoril Branko Šumenjak, ki je poudaril, da državni svetniki svetniki želijo, da bi novo železniško povezavo med Koprom in Divačo naredili čim prej, transparentno in ceneje, kot je predvideno. Infrastrukturni minister Peter Gašperšič je opozoril, da projekt verjetno želijo vsi, po njegovem bo začetek njegovega izvajanja omogočil prav zakon, ki mu je pred dnevi zeleno luč prižgal parlament. Pojasnil je, da bodo imeli z drugim tirom koristi tako slovensko gospodarstvo kot tudi gospodarstva zalednih držav, ki so povezana s koprskim pristaniščem in predstavljajo 70 odstotkov pretovora v tamkajšnji luki. Ponovil je, da je finančna konstrukcija sestavljena iz treh virov financiranja: kapitalskih vložkov, evropskih sredstev in posojila Evropske investicijske banke z garancijo Evropskega sklada za strateške investicije. Državni svetniki so v razpravi menili, da bi lahko Slovenija drugi tir gradila sama. Drago Ščernjavič je prepričan, da državljani sploh niso imeli možnosti sodelovanja. Poslanci bodo imeli dokument znova na dnevnem redu, da bo lahko začel veljati, ga bodo morali potrditi z absolutno večino. Njihova odločitev bo nato dokončna.
Še enkrat bo na njihovih klopeh tudi zakon o vajeništvu. Temu so državni svetniki prižgali rdečo luč s 14 glasovi za in 11 proti, saj so ocenili, da je nepregleden ter da med drugim meša strokovni pristop s pedagoškim in andragoškim. Na ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport menijo, da gre za zelo nenavadno odločitev, sporočili so, da jih je presenetila. Kot so zapisali, so pri usklajevanju besedila upoštevali večino pripomb, ki so jih v javni razpravi dali prav državni svetniki, dodali so, da je konceptualno takšen, kakršnega so podpirali.
