Papež v Egiptu: Edina alternativa civilizaciji srečanja je civilizacija spopada
Svet | 28.04.2017, 18:24 Marjana Debevec
Papež Frančišek se je v Egiptu najprej srečal s predsednikom države Al-Sisijem in nato z velikim imamo univerze Al-azhar Al-Tayyebom. Zatem pa sta se oba odpravila na mednarodno konferenco za mir, kjer sta zbrane tudi nagovorila. Papežev nagovor je bil zgoščen. Zatrdil je, da so verstva poklicala razkrinkati zlo in hkrati graditi mir ter jasno obsoditi nasilje v imenu religije. Obenem pa je izpostavil nujnost vzgoje za mir ter znova ostro obsodil trgovino z orožjem.
Papež Frančišek je svoj govor začel s pozdravim: Mir z vami. Miru pa ne bomo dosegli brez prave vzgoje za mir, kar vključuje tudi oblikovanje osebnosti, ki ne bodo usmerjene same vase. Človekova narava je namreč v tem, da je odprt in v odnosu, je poudaril.
Preteklost nas uči, da nasilje rojeva samo nasilje in da je treba v središče postaviti dostojanstvo človeka, ki je dragocen v Božjih očeh.
Zato pa smo na področju dialoga, še posebej medverskega, poklicani hoditi skupaj, v prepričanju, da je prihodnost vseh odvisna tudi od srečanja med verstvi in kulturami.
Dialog pa vsebuje tri temeljne smernice in sicer najprej dolžnost do identitete, pogum za sprejemanje drugačnosti, saj drugega ne smem videti kot sovražnika, ampak kot sopotnika, in pa iskrenost namenov – dialog namreč ni strategija za uresničitev lastnih namenov, ampak pot resnice, je zatrdil sveti oče.
»Edina alternativa civilizaciji srečanja je civilizacija spopada«, je poudaril. Mlade je zato po njegovem treba vzgajati v rasti k Bogu in ljudem, da bodo zrak, onesnažen s sovraštvom, zamenjali s kisikom bratstva.
Kristjani in muslimani po papeževih besedah živimo pod istim soncem usmiljenega Boga. »Zato lahko drug drugemu rečemo bratje in sestre«, je na navdušenje vseh zbranih dejal sveti oče.
Egipt je dežela, kjer se srečujejo različna verstva. Gora Sinaj nam govori, da se človeštvo ne more srečati v miru, če iz obzorja izključi Boga, pa tudi, da se človeštvo ne more povzpeti na goro, da bi si prilastilo Boga. Danes namreč obstajajo težnje, ki želijo religijo omejiti na privatno sfero in je ne priznajo kot sestavni del človeka in družbe. Spet drugje pa se mešata verska in politična sfera.
Religija pa ni problem, ampak predstavlja del rešitve, je zatrdil. V nasprotju s skušnjavo, da bi se vdali plitvemu življenju, v katerem vse nastane in se konča tu doli, nas religija spominja, da je treba dušo vzdigniti navzgor, da bi se naučili graditi človeško mesto.
Gora Sinaj pa nas spominja tudi na zapoved ne ubijaj. Nasilje namreč po papeževih besedah pomeni zanikanje vsake pristne religioznosti.
»Kot verski voditelji smo poklicani razkrinkati nasilje, ki se skriva za domnevno sakralnostjo. … Obsoditi moramo nasilje proti človeškemu dostojanstvu in človekovim pravicam ter pokazati na poskuse opravičenja vsake oblike sovraštva v imenu religije in jih obsoditi kot malikovalski ponaredek Boga; Njegovo ime je Sveto, On je Bog miru.«
Religija pa ima po papeževih besedah tudi poslanstvo spodbujati mir. Danes nič ne koristijo glasovi, ki pozivajo k ponovnemu oboroževanju, da bi se zaščitili; danes so potrebni graditelji miru, ne orožja in ustvarjalci konfliktov: potrebni so gasilci in ne požigalci; pridigarji sprave in ne glasniki uničenja, je bil odločen Frančišek.
Da bi preprečili nasilje in utrjevali mir pa je po njegovih besedah temeljnega pomena delovati za odstranitev lakote in izkoriščanja, kjer skrajništva lažje uspevajo ter ustaviti dotok denarja in orožja tistim, ki netijo nasilje. »Če gremo še globlje; treba je prekiniti širjenje orožja. Če ga namreč proizvajamo in prodajamo, ga bomo slej ko prej uporabili«, je dejal papež in zaželel, da bi Egipt lahko prispeval k procesu miru na celotnem Bližnjem vzhodu.
Al-Tayyeb je spregovoril o zmedenem svetu zaradi nasilja, o mnogih, ki bežijo iz svojih dežel v iskanju miru. Mnogi izgubijo svoje življenje v puščavah ali v morju. Po njegovih besedah nikoli v zgodovini niso obstajale tragedije takšnih razsežnosti. Vprašal se je, zakaj se dogajajo vse te katastrofe. Prvi razlog je trgovina z orožjem, je zatrdil.
Zatem pa se je vprašal, kako, da se vse to dogaja v 21. stoletju, ki naj bi bilo stoletje človekovih pravic, tehnologije, znanosti in razvoja, varnostnih svetov, stoletja, ki pridiga enakost.
Odgovor je v tem, da se ne upošteva Božjih resnic in vrednot. Zavrgli smo vrednote bratstva in medsebojnega usmiljenja. Ljudje smo pozabili, da smo vsi Božje stvaritve. Brez tega svet postane džungla, kjer se eni hranijo z mesom drugih. Gre za pokvarjeno miselnost, saj individualizem vlada nad vsemi, je prepričan imam..
Rešitev pa vidi vtem, da bi znali spoštovati vse ljudi, ne glede na njihovo versko pripadnost. Očistili naj bi javno podobo religij v javnosti. Islam ni religija terorizma, saj so si le nekateri dovolili, da ga razlagajo na napačen način. Po drugi strani pa so tudi tisti, ki te teroriste financirajo.
Zahvalil se je papežu za vse njegove trditve, da se islam ne more enačiti s terorizmom. Al-Azhar bo po njegovih besedah deloval še naprej za dialog, za spoštovanje vere drugih in za skupno delo za dialog med verstvi. Zavzemali se bodo za vse obrobne, delali bodo skupaj za zaščito družine in okolja, proti teorijam, ki učijo nasprotovanje med narodi in proti ideologijam, ki izvržejo Boga iz družbe.
