EU zastava
Jordan, Jambrek, Senčar in nadškof Stres za Radio Ognjišče spregovorili o EU
Svet Andrej Šinko
25. marca leta 1957 so Nemčija, Francija, Italija, Belgija, Nizozemska in Luksemburg podpisale pogodbo o ustanovitvi Evropske gospodarske skupnosti, ki je zasnovala skupni evropski trg in postavila temelj prostemu pretoku ljudi, blaga, kapitala in storitev. Takrat je šest držav podpisalo tudi pogodbo o Evropski skupnosti za jedrsko energijo. Oba dokumenta sta bila podpisana v italijanski prestolnici, zato se ju je prijelo ime rimski pogodbi.
Ob 60. obletnici se vrstijo razprave o tem, kje se nahaja povezava in kam bi utegnila zapluti. Precej so jo ranile različne krize, pika na »i« je bila odločitev Velike Britanije, da izstopi iz nje. Prihodnost sedemindvajseterice je bila tema oddaje Pogovor o na našem radiu, v kateri so sodelovali Romana Jordan, Peter Jambrek, nadškof Anton Stres in Igor Senčar.
Nekdanja evropska poslanka Jordan ocenjuje, da je vrzel med tem, kaj o politiki Evropske unije čutijo ljudje in kaj se resnično dogaja, čedalje večja. »V nekem trenutku se je očitno ta vrzel morala razpeti tako, da smo jo vsi opazili.« Meni, da smo se znašli v položaju, ki zahteva od vseh politikov opredelitev do različnih tveganj. »Ko govorimo o evropski politiki se seveda moramo zavedati, da imamo dejansko neke politike, ki so na evropskem nivoju, v Bruslju, in oblikujejo evropsko politiko, ampak glavno besedo pri tem pa imajo vendarle politiki, ki delujejo na nacionalnem nivoju,« prvi Jordanova.
Da bomo lahko predvidevali, kaj se bo z Evropsko unijo dogajalo, je treba, po besedah pravnika Jambreka najprej razumeti, kaj je bila v preteklosti in kakšna je danes. Opozoril je, da pred njo ni prihodnosti, če bo prišlo do uresničitve ideje o tesnejšem združevanju jedrnih držav, da bi se hitreje razvijale. Kot je dodal, so razprave o tem škodljive. »Izjemno nevarna in rušilna zamisel za Evropsko unijo kakršno poznamo in sploh za zgodovino in izročila evropske civilizacije.« Jambreka skrbi koketiranje slovenskih elit s to idejo, da bo naša država znotraj ožjega območja. »Če bi se kakorkoli bolj trajno ta misel poskušala kot kredibilno predstavljat, bi jo pa bilo treba z vso odločnostjo zavreči in povedati, da je to konec kakršnekoli demokracije.«
Tudi nadškofa Stresa preseneča, da ideja o Evropski uniji več hitrosti v Sloveniji dobiva neko legitimiteto. »Nihče ne razmišlja, da to spet pomeni, da bomo prvo razredni, drugorazredni, pa tretjerazredni. In s tem je seveda ideja Evrope popolnoma razsuta in to ni nič drugega kot nadvlada enih nad drugim.« Kot je še poudaril nadškof Stres, Evropska unija ne pomeni ukinjanje identitete posameznih članic in razlik med njimi, ampak njihovo krepitev in ohranjanje skozi sodelovanje in spoštovanje. »Tudi iz te krize, ki je v Evropi, moramo narediti rast ne pa krizo propada.«
Da posebno priložnost ponuja tudi praznovanje 60. rojstnega dne sodobne Evropske unije, je ugotavljal nekdanji stalni predstavnik Slovenije pri Evropski uniji Senčar. »Čutimo, da je potrebno narediti korak naprej. In mislim, da je cilj tega jubileja ta, da o vsem tem resno premislimo. Ne samo politiki, tudi državljani morajo razumeti, kaj je smisel Evropske unije, kaj je njena zgodovina. In zaradi tega mislim, da je ta 60-letnica zelo primerna za to samospraševanje.«
Posnetek oddaje Pogovor o je na voljo v našem spletnem arhivu audio.ognjisce.si.
