VIDEO: Katoliške šole delajo na odnosih – naučijo nas razmišljati s svojo glavo

Slovenija | 23.03.2017, 17:50 Nataša Ličen

V tednu družine in ob Dnevu katoliških šol smo v Mladoskopu gostili dijake Škofijske klasične gimnazije, ki so tudi prva oziroma druga generacija učencev Osnovne šole Alojzija Šuštarja. Povedali so nam, kako so se soočali s prepisom na katoliško osnovno šolo, kakšne prednosti jim je prineslo šolanje in kako se danes ozirajo nazaj na prehojena osnovnošolska leta in njihovo dediščino.

Pogovor z mladimi, nekdanjimi učenci katoliške osnovne šole in sedanjimi dijaki katoliške gimnazije, smo pripravili v povabilo k darovanju sredstev za otroke in dijake iz socialno šibkejših družin. V tem tednu pomagamo pri zbiranju omenjenih sredstev tudi s pomočjo radijskih oddaj, v katerih nastopajo različni sogovorniki, ki so vpeti v katoliško šolstvo in ga pobližje poznajo ter soustvarjajo. Katoliške šole poleg učnega procesa veliko vlagajo tudi v odnose in v celostni razvoj mladega človeka. Spodbujajo posameznike k odkrivanju svojih talentov ter razvoju le-teh. Del široke ustvarjalnosti učencev in dijakov katoliških šol bomo slišali tudi v posnetku torkovega koncerta na Radiu Ognjišče v Petkovem večeru, 24.marca, ob 20. uri, ko boste lahko darovali v sklad, iz katerega lahko preko zbranih darovanih sredstev dobrih ljudi pomagajo otrokom in dijakom iz socialno šibkejših družin, ki bi jim brez te pomoči težko omogočili šolanje. Darove lahko sporočite na telefonsko številko: 01/58-22-225. V imenu mladih in odgovornih v katoliških šolah iskrena hvala za vsak dar.

Med učenci, dijaki ter profesorji katoliških šol veje spoštovanje

Miha: »Naše osnovnošolsko življenje je močno zaznamovala molitev, povezanost z Bogom. To se mi je zdelo lepo in primerno. Molili smo vsako jutro, pred jedjo in preden smo šli domov. Tudi v poznejših letih nam je to zelo pomagalo pri osebni rasti. V sodobni družbi se veliko mladih ravna po tem, da bi bili všečni drugim. V naš šoli pa so/smo sprejeli vsakega, ne glede na to, kako drugačen je bil. Ni se bilo treba obnašati tako, da bi nas drugi sprejeli. Lahko smo bili zvesti sebi.«

Katarina: »Osnovna šola Alojzija Šuštarja nam je ponudila veliko priložnosti za razvoj, nam omogočala spoznavanja novih krajev, kultur in ljudi. Imeli smo tudi izmenjave. Vse to je pripomoglo k naši rasti. Seveda smo imeli tudi težave in včasih smo se tudi skregali, na naši osnovnošolski poti niso rasle samo rožice, vse to nas je utrdilo in iz nas naredilo ljudi, kakršni smo danes.«

Maja: »Ko se včasih ozrem nazaj in pomislim, s kom sem si delila osnovnošolska leta, se zavem, kako dobri ljudje so me spremljali v odraščanju in mi je včasih kar žal, ker sem se morala od nekaterih posloviti. Všeč mi je tudi, ker mi je OŠ Alojzija Šuštarja dala veliko širokega in izkustvenega znanje ter dobro temelje za naprej.«

Dan katoliških šol - Teden katoliških šol na Radiu Ognjišče

Mark: »Včasih me kdo vpraša, kaj pa učitelj želi, da napišem ob določenem naslovu? Meni se to zdi nepotrebno vprašanje, saj se nikoli nisem spraševal tega. Vedno sem lahko napisal, kar sem čutil in vedno je bilo moje mnenje upoštevano in pravo. Že v tem konkretnem primeru se čuti, kako drugače smo bili spodbujeni in vodeni v katoliški osnovni šoli.«

Lea: »Osnovna šola je imela zelo veliko krožkov in dejavnosti. Spodbujali so nas k interesom, ki nas zanimajo in bodo pomembni v življenju. Zato ji tudi rečemo šola tisočerih talentov. Osebno mnenje in prepričanje je nekaj najbolj osnovnega, nuja in potreba, ki ju ima vsak človek. Drugače smo kot klasje na polju, ki ga veter premetava sem ter tja. Moramo pa znati svoje mnenje argumentirati, da vemo, zakaj se odločamo za nekaj in na čem sloni naše razmišljanje.«

Jakob: »Bil sem učenec prve generacije, ki je vstopila v Osnovno Šolo Alojzija Šuštarja. Izpostavil bi odnos med učiteljskim zborom in dijaki, ki je ključen, prav spoštovanje drug drugega nam je omogočalo rast v skupnosti, po drugi strani pa, če smo se tudi sami aktivno vključevali, nam je to omogočalo še rast na osebni poti. Verouk, oziroma predmet Vera in kultura, je bil drugačen, kot smo ga vajeni, razširjali smo svoj pogled na svet in si ga lahko delili. Vsak odgovor je bil pravilen, to so nam dovolili, že to je veliko, da so nam dopustili izražanje sebe.«