Svetovalnica: Ne sadimo, ko sadi sosed, ampak ko je zemlja primerna za obdelavo

Hrana in okolje | 13.03.2017, 10:53 Rok Mihevc

Pomlad z veliki koraki vstopa v deželo, vrtovi so oživeli in počasi se začenja delo na vrtovih, njivah ter v rastlinjakih. V studio smo v tokratno Svetovalnico povabili strokovnjaka na področju vrtnarjenja, Primoža Brezovca in Davorja Špeharja, ki skrbita za spletni portal zelenisvet.com.

Spletni portal je vedno bolj obiskan, saj smo v času, ko se pomlad prebuja in nas že srbijo prsti, da bi urejali vrt. Najbolj obiskane so aktualne novice, zdaj predvsem o rezih sadnega drevja, o sajenju prvih vrtnin. Veliko je tudi posnetkov, ki nazorno prikazujejo nasvete o načinu dela. »Nekaterih stvari se enostavno ne da zapisati, zato smo pripravili takšne videe.«

Do kdaj je čas za sajenje česna in čebule?
»Nekateri so česen sadili že v jesenskem času. Zdaj tega velja okopati, da pride do zraka, dodamo pa lahko tudi kakšen liter komposta, ki ga potresemo pred okopavanjem. Tako bo česen prišel do zraka. Pri spomladanski saditvi česna pa ga moramo najprej »stročkat« in zdaj je že čas, da ga sadimo. Enako je pri čebuli, to sta prvi dve vrtnini, ki ju sadimo takoj, ko je zemlja primerna za obdelavo. Priporočam, da česen pokrijete s kopreno, proti česnovi muhi, že zdaj na začetku, ker ta muha leti takoj, ko so tla primerno topla. Treba je vedeti, da koprena pri vrtninah preprečuje slano in ne požge po listih, bistveno več pa tla ne ogreje. Za to so bolj primerni večji tuneli in rastlinjaki. To je sicer večja naložba, a se povrne v približno petih letih.«

Pomembno je, da opazujemo svojo zemljo in začnemo z delom na njej, ko je primerna. »Ne sadimo takrat, ko sadijo sosedje ali prijatelji. Sam se držim nasveta, da je zemlja primerno, ko se več ne oprijemlja obutve in orodja. Hiteti se ne splača, sam sem enkrat naredil napako, da sem za dva dni prehitro začel z delom, tla sem zabil in potem sem imel celo leto težave.«

Prvo škropljenje sadnega drevja
»Sadno drevje v spomladanskem času škropimo proti boleznim, predvsem z bakrovimi pripravki. Primeren čas je, ko je temperatura okoli 10 stopinj Celzija in je suho, da dež ne spere našega škropiva. Drevo pa dobesedno »operemo«, da se baker prerazporedi po celem drevesu, tudi po deblu. S tem razkužimo in uničimo glive. Škropimo proti jablanovem škrlupu, hruševi rji, breskovi kodravosti...«

Je »štihanje« koristno ali ne?
»To so dileme, ki se vedno bolj porajajo v zadnjem času. Za zemljo je treba skrbeti, treba jo je opazovati. Res je, da če obračamo tla, obrnemo talni živi svet. A pri rahlih peščenih tleh je dovolj globoko rahljanje in takih tal ni potreba obračati. Drugače je pri težkih ilovnatih tleh, tukaj pa je pomembno, da med letom ne kopljemo in obračamo zemlje, med letom samo okopavamo in v zemljo spustimo zrak, da rastline bolje rastejo.«

Več pa v oddaji!