Bog nam je dal eno življenje, toda če beremo, jih lahko doživimo več

Slovenija | 09.03.2017, 18:00 Nataša Ličen

Tako so odgovorili srednješolci v oddaji Mladoskop, ko smo se pogovarjali o klasični literaturi, o branju zahtevnejših del, o leposlovju in njegovi aktualnosti, izpostavili pa Tolstoja, ob letošnjem festivalskem dogajanju v Cankarjevem domu, ki so ga poimenovali Tolstoj, iskalec resnice. V studio smo povabili Barbaro Rogelj, vodjo kulturno-vzgojnega in humanističnega programa ter Luko Jesenka, Matijo Šprogarja, Laro Grum in Moniko Lah.

»Klasično literaturo imamo radi, vendar je že v šoli veliko ostalega gradiva, in potem za knjige po lastnem izboru včasih zmanjka časa. Veliko beremo tudi v tujem jeziku, morda skoraj več kot v slovenščini, ker je v izvirniku napisano delo vendarle drugače brati kot prevode. Beremo vse zvrsti. Način pisanja v klasičnih delih je tako drugačen, da je že zaradi tega branje zelo zanimivo. Zahtevnejšega besedišča se s časoma privadiš, saj več kot beremo, boljšo bralno kondicijo imamo. Klasični romani niso površinski, razmišljati je treba ob njih, tako tudi dlje odmevajo. Radi beremo tudi zaradi sloga, načina izražanja in zaradi idej, ki so v klasičnih delih vedno aktualne. Dajo nam zadoščenje in kažejo na veličino avtorja, prepoznamo, koliko dela je vloženega v pisanje romana. Nič ni odveč in vse ima svoj namen v knjigi, kar klasičnim delom daje velik čar.«

Tolstojeva dela so velikanske freske sveta. Kar sedemkrat je prepisal ep Vojna in mir, skice in beležke zanj so polnile visoke omare.

Barbara Rogelj, vodja kulturno vzgojnega in humanističnega programa v Cankarjevem domu: »Lev Nikolajevič Tolstoj je eden največjih svetovnih književnikov, pisatelj za vse čase, ki je s svojo mislijo, idejami in literarnim ustvarjanjem, presegel svoj čas. Dela Leva Nikolajeviča Tolstoja odslikavajo veličasten oder značajskih lastnosti, ki omogočajo identifikacijo in razmišljanja obenem. Delo »Vojna in mir« je Lev Nikolajevič Tolstoj pisal polnih pet let. Ko govorimo o Tolstoju imamo pogosto v mislih dva človeka, na eni strani velikega romanopisca, na drugi strani pa velikega misleca, pridiga tudi. Tolstoj je v svojem življenjskem spoznanju zahteval vrnitev k prvotnemu krščanstvu, k njegovemu uboštvu in etiki. V svojih petdesetih letih je doživel veliko moralno in versko krizo, ki ga je peljala do tega, da je najprej zavrgel pisateljski opus in potem začel s pridiganjem svoje moralne in verske doktrine. Ta lahko bi mu rekli nekakšen socialno-moralni nauk, imenujemo ga »tolstojanstvo«, je živel tudi sam. Poskušal ga je uresničiti s preprostim kmečkih življenjem in delom."

Tolsto je velik zato, ker si je zastavljal večna vprašanja.

"Vedeti moramo, če ga gledamo kot osebo, da je imel dolgo in burno življenje, imel je številčno družino, precej zapleten odnos s svojo soprogo in tudi trenja s svojimi otroci, kar zelo dobro opisuje dokumentarni roman Lev Tolstoj – Pobeg iz raja. Kar je značilno za iztek Tolstojeve poti, pri 82 letih zapustil svoj dom in šel uresničevati svoje ideale, vendar je potem na skromni železniški postaji umrl. Tolstoj je bil pokončen in ob sklepu svojih dni se je v nasprotju z družino in založniki za pravice Tolstojevih avtorskih pravic, zamislil, da mora biti njegova literatura dostopna vsem.«

Tolstoj nas vrača nazaj k sebi in tudi nazaj k naravi. K razumevanju narave, njene moči in lepote. Človek, ki je odtujen od in v sebi ter od narave, je težko srečen in izpolnjen.