Pogovor o na temo varnosti in stanja v Slovenski vojski
Slovenija | 01.03.2017, 19:10 Andrej Šinko
V oddaji »Pogovor o« smo govorili o varnostnih razmerah v svetu. Z državnim sekretarjem na ministrstvu za obrambo mag. Milošem Bizjakom, predsednikom parlamentarnega odbora za obrambo Žanom Mahničem in obramboslovcem dr. Klemenom Grošljem smo se dotaknili posameznih najaktualnejših konfliktov, njihovih posledic in odziva mednarodne skupnosti. Prav tako smo spregovorili o vlogi in težavah Nata ter varnostnem položaju in izzivih, ki čakajo Evropsko unijo. V kontekstu Slovenije smo govorili o novih zaposlitvah v Slovenski vojski in morebitni vnovični uvedbi obveznega služenja vojaškega roka.
Na mednarodno-političnem parketu še vedno odmeva konflikt v Siriji, številni porazi Islamske države v Iraku, dogajanje na vzhodu Ukrajine, pa tudi lakota, ki zaradi suše in vojnih konfliktov ogroža več milijonov Afričanov.
Vojna v Siriji je terjala že več kot 310.000 življenj in na milijone razseljenih. Državni sekretar Bizjak poudarja, da je za končanje tega konflikta nujen začetek mirovnega procesa. Obramboslovec Grošelj pa meni, da bo razvoj dogodkov v Siriji odvisen od dinamike odnosov med zunanjimi akterji. Ob tem pojasnjuje, da se s Trumpovo administracijo »ponovno vzpostavlja tradicionalno zavezništvo med Saudovo Arabijo in Združenimi državami Amerike, kar pomeni, da Iran postane avtomatsko nasprotnik«. Po mnenju Grošlja bo pomembno vlogo odigrala tudi Rusija, ki želi v Siriji vzpostaviti svojo močno vojaško, ekonomsko in energetsko prisotnost.
Skrajna Islamska država izgublja moč in doživlja poraze tako v Iraku kot Siriji. Vendar pa predsednik parlamentarnega odbora za obrambo Mahnič poudarja, da to povzroča nove težave. »Islamska država je trenutno zelo demoralizirana. Njeni borci predajajo orožje,« pojasnjuje Mahnič in dodaja, da obveščevalne službe poročajo o poskusih infiltriranja teh borcev v nov begunski val.
Kaj se dogaja na vzhodu Ukrajine?
Za konflikt na vzhodu Ukrajine se zdi, da je mednarodna skupnost nanj že kar malo pozabila. Grošelj pojasnjuje, da ima Rusija na tem območju relativno dobro obveščevalno in vojaško mrežo. Prav tako pa uživa podporo med ljudmi, saj tam živi velik del rusko govorečega prebivalstva, ki Ukrajine nikoli ni čutil kot svoje domovine.
Afriki zaradi vojn in suše grozi lakota
Združeni narodi so pred kratkim spet opozorili, da so milijoni ljudi v Afriki zaradi suše in vojaških konfliktov izpostavljeni lakoti. To bi Evropski uniji lahko povzročilo nove težave, če bi sprožilo nov begunski val, saj kot poudarja Mahnič, se unija ne zna odzvati na migrantsko problematiko.
Slovenski obrambni sistem je v slabem stanju
V oddaji smo spregovorili tudi o Slovenski vojski. Grošelj je opozoril na slabo stanje slovenskega obrambnega sistema in poudaril potrebo po resnem razmisleku o tem, kakšno vojsko si želimo. Mahnič je spomnil na slab socialni položaj vojakov in njihovo zapuščanje oboroženih sil. Bizjak pa je trdil, da so v zadnjem obdobju, tudi z dodatnimi sredstvi, razmere v Slovenski vojski nekoliko izboljšali. Hkrati je priznal, da nekatere težave ostajajo.
Grošelj poudarja, da je slovenska javno-finančna situacija znana. »Imamo dokaj jasne projekcije, koliko zmoremo in kakšen obrambni sistem si lahko privoščimo. In temu bi morali biti prilagojeni vsi razvojni programi,« je pojasnil in dodal, da se je treba dogovoriti tudi o tem, kakšno vojsko si želimo in narediti ustrezen progam njenega opremljanja in razvoja. Pri tem pa moramo po besedah sogovornika imeti v mislih naše nacionalne obrambne potrebe in zaveze, ki smo jih dali Natu.
Bizjak poudarja, da so v preteklem obdobju razmere v Slovenski vojski, tudi z dodatnimi sredstvi, nekoliko izboljšali. Pojasnil je, da so nabavili nekaj nove opreme in streliva, izboljšali kakovost usposabljanja in v letu 2016 glede na leto prej povečali tudi kadrovsko strukturo. Mahnič kljub temu, da v Slovenski vojski načrtujejo še dodatne zaposlitve in povečanje rezervne sestave, dvomi, da bodo pri tem uspešni, saj kot pojasnjuje, številni pripadniki zaradi slabega socialnega položaja odhajajo iz vojske.
Je uvedba obveznega služenja vojaškega roka smiselna?
Sogovorniki so se strinjali, da so potrebne nekatere spremembe, vendar pa dvomijo, da bi uvedba obveznega služenja vojaškega roka rešila težave, ki jih ima Slovenska vojska. Zato tej rešitvi niso najbolj naklonjeni. Prav tako poudarjajo, da bi omenjena rešitev prinesla dodatne finančne obveznosti.
