Združeno kraljestvo sprožilo postopek za izstop iz Evropske unije
Svet Andrej Šinko
Velika Britanija je Evropsko unijo uradno obvestila o svojem izstopu, s tem pa je sprožila tudi 50. člen lizbonske pogodbe, ki opredeljuje postopek odhoda države iz povezave. Pismo o nameri, ki ga je britanska premierka Theresa May podpisala sinoči, je predsedniku Evropskega sveta Donaldu Tusk danes izročil britanski veleposlanik pri Evropski uniji Tim Barrow.
Britanska premierka Theresa May je že stopila pred britanske poslance in dejala, da po sprožitvi 50. člena lizbonske pogodbe ni več poti nazaj. »Britanija zapušča Evropsko unijo, poslej bomo sami sprejemali odločitve in zakone, prevzeli bomo nadzor nad stvarmi, ki so za nas najpomembnejše. In to priložnost bomo izkoristili ter zgradili močnejšo in pravičnejšo Britanijo,« je dejala premierka. Britance je pozvala, naj bodo enotni in si skupaj prizadevajo za sklenitev čim boljšega sporazuma z Evropsko unijo
Predsednica vlade je priznala, da izstop prinaša tudi nekatere skrbi podjetjem, saj država ne bo več mogla vplivati na gospodarsko politiko Evropske unije. »Kakorkoli, v pogovore bomo šli konstruktivno, spoštljivo in v duhu iskrenega sodelovanja. V interesu obeh strani, tako Združenega kraljestva kot Evropske unije, je, da procesu na pošten način uveljavita svoje interese,« je dodala.
Tusk: Z brexitom nihče ne bo pridobil
Predsednik Evropskega sveta Donald Tusk je po začetku brexita poudaril, da nobena stran v procesu ne bo pridobila. »Naš cilj je jasen - zmanjšati stroške, ki jih lahko utrpijo državljani, podjetja in članice unije. Zato bomo naredili vse, kar je v naši moči.« Hkrati je napovedal, da bo konec tedna državam članicam posredoval smernice za pogajanja. Ob tem pa dodal, da dokler Britanija ne izstopi, zanjo velja pravni red Evropske unije.
Evropski svet je hkrati objavil izjavo, v kateri voditelji sedemindvajseterice poudarjajo, da bodo delovali kot eden in branili svoje interese. »Naša prednostna naloga bo karseda zmanjšati negotovost med državljani, podjetji in državami članicami, ki jo je povzročila odločitev Združenega kraljestva,« med drugim v izjavi poudarjajo evropski voditelji in napovedujejo, da se bodo osredotočili na vse ključne zadeve, da bo izstop potekal gladko.
Kako se bodo začela pogajanja in katere bodo glavne teme?
Z uradnim obvestilom iz Londona se tako lahko začne predvidoma dve leti trajajoč proces pogajanj o dogovoru, ki bo urejal pogoje izstopa ter nadaljnje odnose med Veliko Britanijo in Evropsko unijo. Slednja od Londona pričakuje ureditev meje med Irsko in Severno Irsko, plačilo približno 60 milijard evrov odškodnine, poskrbi naj tudi za pravice več milijonov evropskih državljanov, ki živijo na Otoku. V Londonu se z odškodnino ne strinjajo, saj kot poudarjajo, so v Evropsko unijo prispevali več sredstev kot so jih prejeli.
Glavni pogajalec Evropske unije Michel Barnier bo moral počakati na dogovor voditeljev 27 članic Evropske unije, ki mu bodo podelili mandat za začetek pogajanj. Ta bi tako lahko stekla šele maja oziroma junija.
Predsednik Evropskega parlamenta Antonio Tajani je že pred uradno sprožitvijo brexita dejal, da se bodo zadeve po pogajanjih korenito spremenile. »Biti članica ne more biti enako kot če nisi. Po ločitvi bomo morali graditi trdno partnerstvo z Združenim kraljestvom in našimi prijatelji v Londonu.«
Med tem pa je za spletni medij Politico spregovoril tudi avtor 50. člena lizbonske pogodbe, nekdanji britanski diplomat John Kerr. Dejal je, da pri pisanju tega določila ni pomislil na to, da bi ga lahko uporabila Velika Britanija, temveč kak »diktatorski režim«, zato ga odločitev žalosti.
Škoti še enkrat o neodvisnosti
Škotski parlament pa je včeraj podprl novi referendum o samostojnosti Škotske. Glasovanje o neodvisnosti sta zaradi brexita predlagali nacionalna stranka in voditeljica regionalne vlade Nicole Sturgeon, ki so ji poslanci podelili mandat za začetek pogajanj z Londonom o izvedbi referenduma. Referendum naj bi predvidoma potekal jeseni 2018 ali spomladi 2019, torej še pred uradnim izstopom Velike Britanije iz Evropske unije.
Izvedbo referenduma morata potrditi tudi vlada in parlament v Londonu. Britanska vlada želi Škote prepričati, da bi referendum izvedli po predvidenem končanju procesa izstopa iz Evropske unije marca 2019.
Škoti so o samostojnosti odločali že septembra 2014, ko so s 55 odstotki podprli nadaljnjo pot znotraj Združenega kraljestva.
