Matjaž MerljakMatjaž Merljak
Jakob ČukJakob Čuk
Rok MihevcRok Mihevc
Beatifikacija 115 mučencev (foto: Radio Vatikan)
Beatifikacija 115 mučencev

Za blažene razglašenih 115 mučencev španske državljanske vojne

Svet | 26.03.2017, 11:38 Marjana Debevec

V Almeríji na jugu Španije je bilo v soboto med blažene prištetih 115 mučencev španske državljanske vojne. Gre za duhovnike in laike, moške in ženske, ki so bili iz sovraštva do vere mučeni in umorjeni med letoma 1936 in 1938. Sveto mašo je daroval prefekt Kongregacije za zadeve svetnikov, kardinal Angelo Amato.

José Álvarez Benavides y de la Torre, dekan katedrale v škofiji Almería

Med novimi mučenci je bil duhovnik José Álvarez Benavides y de la Torre, dekan katedrale v škofiji Almería. Po zatrjevanju prič je bil pastir velikega značaja, izjemnega ugleda in neoporečnih kreposti. Konec julija 1936 je bil z drugimi jetniki zaprt na ladjo za prevoz železa. Njihova oblačila so postala črna kakor oglje, medtem ko je bilo ozračje sredi poletja zadušljivo. Navkljub temu je don José med zaporniki uspel ustvariti vzdušje zbranosti in molitve. Po neštevilnih in krutih oblikah mučenja, med katerimi so od njega zahtevali, da se odpove veri in prekolne Kristusovo ime, so ga ustrelili, medtem ko je izpovedoval vero v Kristusa Kralja in je svojim mučiteljem odpustil.

Luis Belda y Soriano de Montoya, laik

Izmed laikov v skupini novih blaženih kardinal Amato posebej omenja 34-letnega Luisa Belda y Soriana de Montoya. Bil je odvetnik, član Katoliške akcije, pobožen človek, vedno pripravljen pomagati ubogim. Vsak dan je šel k maši in prejel obhajilo. Imel je tudi velikega apostolskega duha: obiskoval je bolnike, pripravljal predavanja o družini, vzgoji otrok, zaščiti še nerojenih. Vse je vzgajal k spoštovanju bližnjega. Predan je bil tudi Devici Mariji in dnevno je molil rožni venec. Ljubil je Cerkev, zvest je bil papežu in pokoren škofu. Da ne bi ogrozil svoje družine, se je preganjalcem izročil prostovoljno. Edini razlog njegovega jetništva je bilo dejstvo, da je bil katoličan. Zadnje besede, ki jih je z ladje, preden je bil ustreljen, zaklical ženi, so bile: »Iz srca odpuščam vsem, ki so me ranili in ki mi lahko storijo hudo.« Njegovo truplo so kasneje našli med valovi blizu obale.

Carmen Godoy Calvache, laikinja

Med ženskami, ki so bile prav tako ubite iz sovraštva do vere, pa je bila 49 letna Carmen Godoy Calvache. Svoj denar je velikodušno namenjala za dobrodelnost. K staršem, ki so imeli bolne otroke, je sama pošiljala zdravnike in nato poplačala stroške. Na začetku preganjanja so ji odvzeli vse njeno imetje, denar, bančni računi in druga lastnina. Zasedli so tudi njeno domovanje. Njo so zaprli in podvržena je bila vsem možnim oblikam trpinčenja. Obsojena je bila na lakoto in žejo, večkrat je bila zabodena, na pol utopljena v morju in nazadnje, ponoči konec leta 1936, po mučenju živa pokopana v pristaniški krčmi, medtem ko so se njeni mučitelji upijanjali in se ponašali s svojo podlostjo.

Danes smo novim blaženim hvaležni

Don José, Luis in Carmen so le trije iz vrste mučencev, ki so bili vsi dobre osebe, povsem nedolžne. Kakor jagnjeta so bili podvrženi kruti zlorabi moških in žensk, ki so s svojimi hudobnimi dejanji onečastili človeško naravo: »Na eni strani smo pred dostojanstvom dobrega, na drugi pa pred nerazumno neumnostjo zla. Danes smo novim blaženim hvaležni za njihovo pričevanje zvestobe Kristusu in doslednosti krstnih obljub. Občudujemo jih in častimo kot zglede odpuščanja in navdihovalce za dobro«, je med sveto mašo dejal kardinal Amato.

Svet, Cerkev po svetu, Papež in Sveti sedež
Ivanka Kržišnik dobro uro po smrti, z blaženim nasmeškom... (photo: Tomaž Sokol) Ivanka Kržišnik dobro uro po smrti, z blaženim nasmeškom... (photo: Tomaž Sokol)

Dostojanstveno slovo

Ob izteku lanskega leta, v tistih prazničnih dneh, ko si vzamemo čas za veselje, druženje in ustvarjanje načrtov, se je po dolgotrajni bolezni poslovila najina dobra prijateljica Ivanka.

Dr. Aleš Maver (photo: STA) Dr. Aleš Maver (photo: STA)

Zakaj iskati novo sredino?

Politična sredina na Zahodu visi preveč v levo. To je lastnost, ki po besedah političnega analitika profesorja dr. Aleša Mavra med drugim druži zadnje pretrese v Avstriji, Franciji in Nemčiji ter ...