Rimska izjava o skupni evropski poti
Slovenija | 25.03.2017, 14:48 Marjana Debevec
Evropski voditelji so ob 60. rojstnem dnevu Evropske unije v Rimu podpisali rimsko izjavo. V njej so izpostavili dosedanje dosežke, potrdili enotnost, skupne interese in vrednote ter opredelili izzive in prednostne naloge v prihodnjih desetih letih.
Povezava se danes sooča z ločitvijo od Velike Britanije in drugimi izzivi brez primere, na primer terorizmom, migracijskimi pritiski in protekcionizmom. Eno osrednjih vprašanj pri pripravi izjave je bila opredelitev do koncepta Evrope več hitrosti, s katerim želijo zahodne članice zagotoviti prožnejšo in učinkovitejšo unijo ter s tem njen obstoj, v vzhodnih pa vzbuja strah pred drugorazredno obravnavo in izključenostjo.
Kompromis je ohlapen zapis, da bodo članice tako kot v preteklosti delovale skupaj, različno hitro in intenzivno, ko bo to potrebno, ob premikanju v isti smeri. Ob tem zatrjujejo, da bodo vrata vselej odprta tistim, ki se bodo želele pridružiti pozneje.
Premier Miro Cerar je po podpisu izjave zatrdil, da v Evropi kljub resnim izzivom ne sme prevladati strah pred populizmom in protekcionizmom. Rimska izjava po njegovi oceni verjetno ni dovolj ambiciozna, je pa izraz realnosti. Obenem pa izraža zavedanje, da je EU na pomembni prelomnici, ko bo šla naprej ali pa je ne bo več.
To zavedanje je vse močnejše, kar daje upanje, da bomo skupaj iskali pot za bolj čvrsto in povezano unijo 27 članic, je izpostavil Cerar. Slovenija je sicer po njegovih navedbah med najbolj integriranimi državami - je članica območja evra in schengna, poleg tega si prizadeva za vse tiste skupne vrednote in prakse, ki povezujejo najbolj povezane članice.
