Od pomivalca oken do kardinala

| 20.03.2017, 10:17 Marjana Debevec

V 85. letu starosti je umrl nekdanji praški nadškof, kardinal Miloslav Vlk. Papež Frančišek je v sožalnem telegramu zagotovil svojo gorečo molitev k Bogu, da bi podelil večni mir temu »gorečemu in velikodušnemu pastirju«, ki je trpljenje bolezni »prenašal z vero in zaupanjem v Gospoda«. »Z občudovanjem se spominjam njegove trdne zvestobe Kristusu, kljub pomanjkanju in preganjanjih Cerkve, kakor tudi njegove rodovitne in raznovrstne apostolske dejavnosti, ki jo je gnala želja, da bi vsem pričeval o veselju evangelija, ko je pospeševal pristno in zvesto cerkveno prenovo in bil vedno poslušen navdihom Svetega Duha,« je zapisal papež Frančišek.

Miloslav Vlk se je rodil 17. maja 1932 v kraju Lišnice-Sepekov na Češkem. Klic v duhovništvo je prvič začutil pri enajstih letih, a ker se mu je to zdelo neuresničljivo, je sanjal, da bi postal pilot. Leta 1952 je končal srednjo šolo. Ker v tistem obdobju komunističnega preganjanja ni bilo mogoče študirati teologije, je najprej dve leti delal v tovarni avtomobilov v Čeških Budejovicah, zatem pa od 1953 do 1955 služil vojaški rok.

Kljub politični situaciji se mu je uspelo vpisati na študij arhivistike v Pragi. Po diplomi leta 1960 je delal v različnih arhivih in postal celo direktor mestnega arhiva v Čeških Budejovicah. V tem obdobju je objavil tudi vrsto znanstvenih člankov.

Leta 1964 je zapustil službo in začel študirati na teološki fakulteti sv. Cirila in Metoda v mestu Litomerice. 23. junija 1968 je bil posvečen v duhovnika, star 36 let. Njegov škof Josef Hlouch ga je takoj imenoval za svojega tajnika v Čeških Budejovicah. Zaradi vpliva, ki ga je imela njegova pastoralna dejavnost, ga je oblast leta 1971 prisilila, da je zapustil mesto. Moral je oditi v odročni del Češke, kjer je bil župnik v več župnijah.

A leta 1978 mu je državna oblast v sodelovanju z lokalnimi komunisti odvzela pravico do opravljanja duhovniške službe. Naslednjih deset let je delo duhovnika opravljal na skrivaj, obenem pa bil zaposlen kot čistilec oken v Pragi. Leta 1989 je dobil dovoljenje za opravljanje duhovniške službe, in sicer za eno poskusno leto. Bil je župnik v več župnijah.

Leta 1990 ga je papež Janez Pavel II. imenoval za škofa v Českih Budejovicah. Po enem letu pa je postal nadškof v Pragi. Zatem je opravljal vrsto pomembnih služb od predsednika Češke škofovske konference do predsednika Sveta evropskih škofovskih konferenc. Prejel je tudi tri častne doktorate. Njegovo življenje je bilo močno prepleteno z duhovnostjo Gibanja fokolarov, kjer je vrsto let povezoval škofe, prijatelje gibanja.