Lamia Adži Bašar o nasilju Islamske države, ki ima v ujetništvu še vedno več kot 3800 žensk in otrok

Svet | 17.03.2017, 15:20 Petra Stopar

Na povabilo slovenskega predstavništva Evropskega parlamenta se na obisku v Sloveniji mudi lanskoletna prejemnica nagrade Sahárova za svobodo misli Lamia Adži Bašar. Na okrogli mizi v Hiši EU v Ljubljani je delila svojo zgodbo o nasilju skrajne Islamske države, katere žrtev je bila tudi sama. Potem, ko je uspela pobegniti, je želela postati »glas tistih, ki so brez glasu«. V ujetništvu Islamske države v Iraku in Siriji še vedno trpi več kot 3800 žensk in otrok, kar je po besedah ostalih sogovornikov na okrogli mizi nedopustno.

19-letna Lamia Adži Bašar, ki je poleg še ene begunke, Nadie Murad, lani prejela nagrado Saharov za svobodo misli s strani Evropskega parlamenta, je pripadnica iraških jazidov, ene od verskih manjšin, ki jih islamski skrajneži sistematično pobijajo. Avgusta leta 2014 so v Sindžarju v Iraku pobili vse moške, ženske in otroke pa so ugrabili, jih preprodajali in zlorabljali, tudi Lamio.

»Ko so me ugrabili, sem bila stara 15 let. Na svoje lastne oči sem videla, kako grdo so pripadniki Daesha ravnali z ženskami, zelo grdo. Veliko jih je zaradi teh grozodejstev storilo samomor,« pravi. Poskušala je pobegniti štirikrat, preden so jo petič prodali, ji je le uspelo, brez kakršne koli druge pomoči: »Pobegnila sem ponoči in hotela čim prej najti neko varno območje, z menoj sta bili prijateljici, a sta stopili na mino, meni pa je uspelo, da sem sama prišla do bolnišnice v Erbilu v iraškem Kurdistanu.« Od tam so jo ob pomoči nemške nevladne organizacije Zračni most Irak odpeljali na zdravljenje v Nemčijo, kjer živi še danes.

Predstavnik omenjene organizacije Mirza Dinnayi je opozoril na potrebo po boju proti islamistični ideologiji: »Islamska država islam zlorablja za širjenje svoje ideologije pri ugrabljenih jazidskih otrocih. Proces osvobajanja Mosula in nekaterih delov Sirije je vojaški in ne naslavlja ideologije. Evropska unija in mednarodna skupnost bi morala pritisniti na arabske države, da bi se same v večji meri bolj borile proti rasizmu in radikalizmu.«

Evropska poslanka iz Slovenije Patricija Šulin je dejala, da je Evropska unija (EU) prepozno začela reševati begunsko problematiko. Dodala pa je, se morajo EU pri reševanju pridružiti tudi ostali deležniki: »Denimo Turčija oziroma njen predsednik Erdogan je iz EU že dvakrat dobil po 3 milijarde evrov, da je v Turčiji zgradil nastanitvene centre in da lahko pomaga beguncem in migrantom, vendar po drugi strani z žalostjo ugotovimo, da Erdogan EU na ta način izsiljuje in begunce izkorišča za to, da mu EU pošilja denar,« del katerega pa izgine za druge aktivnosti turške države, še meni poslanka iz vrst Evropske ljudske stranke.