Spletna stran pobude
Hrvaška gibanja za življenje s peticijo za zaščito nerojenih
Svet Marjana Debevec
Hrvaško ustavno sodišče je nedavno odločilo, da zakon iz leta 1978, ki zagotavlja pravico do umetne prekinitve nosečnosti do 10. tedna nosečnosti, ni v nasprotju s hrvaško ustavo. Saboru je sodišče naložilo, naj v dveh letih posodobi zakon iz časa nekdanje Jugoslavije, ne more pa sprejeti zakona, ki bi prepovedal splav nerojenih otrok. Gibanja za življenje, ki delujejo na Hrvaškem, so takoj po tej objavi začele zbirati podpise pod peticijo: Pravico imam živeti.
Postopek za oceno ustavnosti zakona iz leta 1978, ki ga je pred 26 leti zahtevalo Hrvaško gibanje za življenje in družino, lani pa znova obudila državljanska pobuda V imenu družine, je hrvaško ustavno sodišče začelo lani. Nedavno pa je objavilo svojo odločitev, ki omogoča splav do 10. tedna nosečnosti. Sabor naj bi sedaj pripravil posodobljen zakon v tej smeri, ki pa bi urejal tudi ugovor vesti zdravnikov ter kritje stroškov splava na zahtevo posameznice.
Ena izmed članic upravnega odbora pobude V imenu družine, zdravnica Natalija Kanački je takoj po objavi ocenila, da je pozitivno, da je ustavno sodišče končno objavilo mnenje, ki mu bo sledila široka javna razprava, v kateri bodo lahko odločali, katere prekinitve nosečnosti bodo dovoljene. Izpostavila je tudi, da se človeško življenje začne pri oploditvi ter da pri vprašanju splava ne gre za telo matere, temveč življenje deklice ali dečka, ki je v telesu ženske.
Gibanja za življenje pa so se takoj zatem povezala v združenje Prolife.hr. Hrvaškemu saboru so najavila, da so začela zbirati podpise v podporo peticiji z naslovom: Pravico imam živeti. Z njo se zavzemajo za zaščito nerojenih deklic in dečkov ter za konkretno pomoč materam, ki želijo roditi svoje otroke. Podatki namreč kažejo, da se večina ženske za splav odloči zaradi finančne stiske. Podpise bodo zbirali ves postni čas in jih nato skupaj s peticijo izročili predsedniku vlade in poslancem.
Predstavniki pobude V imenu družine so tako preteklo nedeljo po župnijah že zbirali podpise in obenem predstavili nova spoznanja moderne medicine o začetku življenju ter nauk Cerkve o zaščiti nerojenih. Peticijo so podprli tudi nekateri hrvaški škofje, ki so sami prvi oddali svoj podpis za pravice nerojenih otrok.
