Pregled domačih dogodkov od 24. do 31. marca 2017

Slovenija | 01.04.2017, 17:14

Zadnji teden v marcu so zaznamovali sončni dnevi in prijetne temperature, zaradi česar verjetno marsikdo niti ni občutil odvzete ure spanja ob prehodu na poletni čas. Dan pred tem smo obhajali praznik Gospodovega oznanjenja Mariji, s katerim smo v Katoliški Cerkvi sklenili teden družine. Področje politike in gospodarstva je bilo pod vtisom zakona o drugem tiru in precej optimističnih napovedi ter ustanovitve dveh novih strank. Postojna je gostila srečanje zaposlenih v katoliških medijih, odjeknila je tudi novica, da je kulturno ministrstvo križevniško Cerkev v Ljubljani vrnilo v last in posest križniškemu redu. Ob koncu zimske sezone v športu običajno zavlada zatišje, a do tega še ni prišlo, saj smo lahko navijali za naše nogometaše. Ti na Škotskem sicer niso navdušili, a pred svetovnim prvenstvom, ki bo prihodnje leto v Rusiji, še ni nič izgubljenega.

Cerkev med nami

Ob 25. marcu so v številnih župnijah po Sloveniji pripravili prireditve v zahvalo materam in očetom. Na praznik Gospodovega oznanjenja Mariji je na Brezjah slovesno bogoslužje vodil ljubljanski pomožni škof Anton Jamnik ter blagoslovil nosečnice, pare, ki si želijo otrok, matere, stare matere in vse, ki so prosili za Božji blagoslov. V nagovoru je poudaril, da ne smemo pozabiti na bližnje, pogovor, Boga. »Ne pozabimo živeti. Podarimo drug drugemu čas. Opazimo drugega. Drugi je dar. In srečanje z našim bližnjim je neskončno velik dar.«

Murskosoboški škof Peter Štumpf je v soboto v murskosoboški stolnici daroval sveto mašo za starše duhovnikov. V nagovoru je opozoril, da ti večkrat ostajajo neopaženi in skriti, čeprav v njihovih srcih vedno gori močan ogenj ljubezni in skrbi.

Po Božjo in Marijino pomoč se lahko v kapelo Lurške Matere Božje po novem zatekajo obiskovalci in zaposleni v novomeški bolnišnici. V preteklem tednu jo je blagoslovil novomeški škof Andrej Glavan in pri evharističnem slavju ob tej priložnosti spomnil, da je nova kapela srce novega prizidka novomeške urgence, v njej je središče oltar s tabernakljem. "Kapela bo vodnjak, pri katerem bodo dobivali moč in energijo vsi, ki se bodo vanjo zatekali, da bi tu ob Božji besedi in evharistiji dobili spodbudo in moč v težavah. Tu bodo hranili svoje duše bolniki v najtežjih urah in trenutkih svoje bolezni, zdravstveni delavci pa zato, da bi z ljubeznijo, pozornostjo bolnikom nesebično stregli, pomagali, lajšali bolečine in jih tolažili s svojo prijazno besedo in božali s svojimi usmiljenimi pogledi." Škof Glavan je zaželel, da bila kapela Lurške Matere Božje znamenje, da je človekov cilj onkraj človekove bednosti, kjer je naša prava domovina. Zahvalil se je tudi vsem, ki so omogočili njeno izgradnjo.

Škofu Glavanu pa so se zahvalili ostali naši škofje za njegovo požrtvovalno, zvesto in nesebično služenje krajevni Cerkvi v času, ko je bil predsednik Slovenske škofovske konference. Na tem mestu ga je nasledil ljubljanski nadškof metropolit Stanislav Zore - petletni je nastopil prejšnjo nedeljo.

Politika in gospodarstvo

V nedeljo je potekel mandat ustavnim sodnikom Mitji Deisingerju, Jasni Pogačar in Janu Zobcu. Na izpraznjena mesta so za prihodnjih devet let sedli Matej Accetto, Klemen Jaklič in Marijan Pavčnik, ki so že začeli z delom. "Od rimskih časov do danes je sodnik najpomembnejša funkcija v neki državi. Ustavni sodnik predstavlja vrh piramide legalnega sistema, stabilnosti države, tudi, seveda, politične stabilnosti. Od ustavnih sodnikov se pričakuje, da uveljavljajo pravno državo, s čimer imamo v Sloveniji težavo," je za naš radio opozoril pravnik Laris Gaiser. Čez slab mesec, 24. aprila bo mandat potekel še ustavnemu sodniku Ernestu Petriču, ki ga bo nadomestil Rajko Knez. Zdajšnji predsednici ustavnega sodišča Jadranki Sovdat bo mandat potekel decembra prihodnje leto.

Sovdatova je v preteklem tednu predstavila poročilo o delu ustavnega sodišča. Med drugim je opozorila na nespoštovanje ugotovitvenih odločb, ki jih je bilo konec lanskega leta kar 10. Kot je poudarila, je treba v pravni državi odločitve ustavnega sodišča spoštovati, sprevrženo se ji zdi, da zakonodajalec ne ukrepa, da torej niti ne spremeni ustave niti ne sprejme ustrezne ureditve.

Potem ko se drugi tir 20 let ni premaknil z mrtve točke, sta luč sveta ugledala dva zakona, ki želita urediti njegovo financiranje, gradnjo, upravljanje in gospodarjenje. Enega je državnemu zboru v obravnavo po nujnem postopku poslala vlada, drugega je prek nepovezanega poslanca Andreja Čuša v parlamentarni postopek vložil Svet za civilni nadzor projekta. Časa ni na pretek, saj bo sredi julija potekel razpis za črpanje evropskih sredstev. "Predlog zakona, ki sem ga vložil, predvsem pomeni manj bolečin za državljane. Ima skoraj pol manj finančnih sredstev, kot jih predvideva vladni predlog. Finančna konstrukcija je zaprta. Omogoča tudi več transparentnosti, preglednost nad pogodbami in izdatki. Model gradnje, ki ga predvideva predlog zakona, ki sem ga vložil, je primerljiv z ostalimi evropskimi državami. Upošteva tudi vse veljavne predpise s področja javnega naročanja in zagotavlja popolno suverenost Slovenije. V vladnem predlogu zakona je veliko nedodelanega, računa na neka evropska sredstva." Zakonodajno-pravna služba državnega zbora je ocenila, da predlog Sveta za civilni nadzor projekta ni popoln, zato se bo parlament najprej lotil vladne različice zakona o drugem tiru. Iz Luke Koper so sporočili, da ta zanje ni sprejemljiva, prepričani so, da ne zagotavlja ohranjanja in izboljšanja konkurenčnega položaja pristanišča. Odločno ji nasprotujejo tudi predstavniki tamkajšnjih delavcev, skrbi jih, da so v ozadju poskusi prodaje Luke Koper. Civilna iniciativa Črni kal je napovedala zbiranje podpisov za referendum, Komisija za preprečevanje korupcije je medtem opozorila, da vladni predlog zakona dopušča nastanek korupcijskih tveganj.

Več ustanov je zvišalo gospodarske napovedi za Slovenijo. Med drugim jo je izboljšal Urad za makroekonomske analize in razvoj. Namesto za jeseni pričakovanih 2,9 odstotka se bo bruto domači proizvod letos zvišal za 3,6 odstotka. Ključno gonilo rasti ostaja izvoz, pomembno vlogo pa bodo imele tudi znova oživljene naložbe, prav tako se izboljšuje stanje v javnih financah. Precej optimizma je pokazal Mednarodni denarni sklad. Jeseni je ocenil, da bo letošnja gospodarska rast v Sloveniji 1,8-odstotna, zdaj pravi, da bo triodstotna. Ekonomist Anže Burger je prepričan, da gre za posledico prepleta notranjih in zunanjih dejavnikov. "V pozitivno smer so se obrnili predvsem zunanji dejavniki. Gre za oživitev gospodarske rasti v naših največjih gospodarskih partnericah, kot so Nemčija in ostale razvite evropske države. Tudi na svetovni ravni se je rast oživila, torej tudi porajajoča gospodarstva nimajo več težav. Cena nafte se je umirila, znižala, kar znižuje stroške industriji. Ob tem ne smemo pozabiti tudi na vpliv notranjih dejavnikov. Tu je nizka obrestna mera, ki je zagnala potrošnjo in nov investicijski ciklus, ki se že odraža pri rasti cen nepremičnin in oživitvi gradnje objektov." Predstavniki misije Mednarodnega denarnega sklada so po tokratnih pogovorih v Sloveniji poudarili, da mora naša država nadaljevati s privatizacijo. Burger se strinja, po njegovih besedah bi ta spodbudila strukturne reformne in omogočila fiskalni prostor. "S kupninami od privatizacije bi Slovenija lahko zniževala javni dolg, se v prihodnjih letih v manjši meri zadolževala. S tem bi javni dolg in stroški plačevanja obresti nanj padli, Slovenija bi lahko zniževala davke ter razbremenila ljudi in gospodarstvo."

Za gospodarsko škodo bosta medtem morala odgovarjati nekdanji predsednik upravnega odbora Primorja Dušan Črnigoj in nekdanji vodja kadrovske službe v družbi Ožbej Marc. Zaradi preslepitve pri pridobitvi sredstev države sta bila na prvi stopnji obsojena na 28 mesecev zaporne kazni, ajdovsko okrajno sodišče jima je izreklo tudi denarne kazni.

Na nesposobne in pokvarjene ljudi na položajih so med drugim opozorili predstavniki nove politične stranke ReSET. Ustanovni kongres je bil prejšnji konec tedna, za predsednika je bil izvoljen zdaj že nekdanji prvi mož Sindikata delavcev migrantov Slovenije Martin Ivec. Kot je pojasnil, se bo stranka ReSET posvetila dejavnikom, ki so privedli do zdajšnjih razmer. "Izčrpavanje in propad podjetij, pomanjkanje delovnih mest zaradi neustrezne zakonodaje za razvoj gospodarstva, kraja milijard iz državnih podjetij in bank, preplačila državnih naložb, nenadzorovano širjenje števila zaposlenih v javnem sektorju in javni upravi. Vse našteto državo in državljane stane ogromno denarja, ki ga država nima več od kod vzeti."

Slovenijo spremeniti na boljše pa je osnovni program še ene politične stranke, ki je bila prav tako ustanovljena prejšnji konec tedna, Glas za otroke in družine oziroma krajše Za otroke. Na kongresu v Škofji Loki je bil za predsednika izvoljen Aleš Primc. Tako je strnil osrednje strankino sporočilo: "Prvi poudarek je več otrok. Drugi poudarek je zadržimo naše otroke doma. Tretji poudarek so višje plače. Brez višjih plač naših otrok, visoko izobraženih in sposobnih, ne bomo zadržali v Sloveniji. Ker bodo višje plače, bodo višje tudi pokojnine." Delegati so v nastopih poudarili pomen družine ter se zavzeli za spoštovanje materinstva in očetovstva, kulture, dela in krščanstva. Stranka Za otroke je na slovensko politično prizorišče vstopila pričakovano. Napovedi, da bo gibanje, oblikovano z namenom branjenja tradicionalne družine, stopilo korak naprej, so stare že več mesecev. Kako jo bodo sprejeli volivci, bo pokazal čas. Politični analitik Tino Mamić meni, da bo stranka zapolnila neko vrzel. "Kot opazovalec lahko rečem, da je to gotovo tržna niša, a tudi dobra priložnost. Poskušajo zasesti nišo, ki jo zdaj še ni zasedel nihče. Ko gre za krščanstvo in družinske vrednote, se vse stranke bojijo spregovoriti na glas. To zdaj je nekaj novega, mislim, da imajo lepe možnosti za uspeh."

Ob ustanovitvi družinske stranke velja omeniti tudi, da Evropska državljanska pobuda »Mama, oče in otroci« podpise po vseh državah Evropske unije, tudi v Sloveniji, zbira le še do 3. aprila. Cilj pobude je zaščititi zakonsko zvezo in družino na ravni povezave.

Kultura in družba

Ministrstvo za kulturo je križevniško cerkev, ki jo v kompleksu ljubljanskih Križank upravlja Festival Ljubljana, po 25 letih denacionalizacijskega postopka vrnilo v last in posest križniškemu redu. Prior križniškega reda v Sloveniji pater Janko Štampar je ob tem povedal, da imajo s cerkvijo, ki je bila leta 1949 podržavljena skupaj z ostalimi objekti, velike načrte. Kot je povedal za naš radio, upa, da jo bodo lahko čim prej posvetili. Kot je dodal, bo tudi v prihodnje odprta za kulturne prireditve, če bodo te na visoki ravni. "Mi bomo cerkev še naprej, ker je v središču Ljubljane, rade volje namenili kulturnim prireditvam, saj je cerkev namenjena ljudem, ki imajo radi lepo, ki imajo radi kulturo. Vsekakor pa cerkve ne bom več tržil v takšne namene, kot so jo do zdaj.«

Veliko poslanstvo imamo katoliški mediji. Tudi o tem smo na dvodnevnem srečanju v Postojni v minulem tednu razmišljali njihovi sodelavci. Del dogodka je bil namenjen vprašanju, kako lahko luterani in katoličani v Sloveniji letos skupaj zaznamujemo spomin na reformacijo. Zbranim sta se pridružila prefekt vatikanskega tajništva za komunikacije Dario Edoardo Viganò in Nataša Govekar, ki vodi teološko-pastoralni oddelek tega tajništva. Spregovorila sta o svojem delu in reformi vatikanskih medijev.

Prejšnji petek smo na Radiu Ognjišče s predvajanjem posnetka dobrodelnega koncerta "Hvala za dar" sklenili teden katoliških šol. Za pomoč pri šolanju nekaterih učencev in dijakov smo zbrali 8.000 evrov.

Eden od pobudnikov ustanovitve vseh pomembnejših znanstveno-kulturnih ustanov v štajerski prestolnici je bil teolog, filozof in zgodovinar Franc Kovačič. 25. marca je minilo 150 let od njegovega rojstva. Ob tej priložnosti so v Kazinski dvorani Slovenskega narodnega gledališča Maribor sredi tedna pripravili slavnostno akademijo, na kateri so sogovorniki opozorili na njegovo zapuščino na različnih področjih. Predsednika Zgodovinskega društva Franca Kovačiča Darko Friš je za naš radio spregovoril o njegovem zgledu. "Kovačič nam je lahko vedno zgled zaradi svoje narodne naravnanosti."

Naj ohranjajo slovenščino, svoj materni jezik, pa je rojakom v Trstu ob prejemu nagrade Nadje Maganja Jevnikar poudarila pisateljica Berta Golob. "Naj nam ne razpade naš osebni dom in naj nam ne razpade naša skupna domovina."

Naša domovina ima veliko posebnosti. Prav v minulem tednu je Slovenija za vpis na Unescov reprezentativni seznam nesnovne kulturne dediščine človeštva oddala nominacijo Klekljanje čipk v Sloveniji. Klekljanje čipk je v naši državi množična dejavnost, s katero se ukvarjajo posamezniki, člani približno 120 društev, sekcij in skupin ter učenci čipkarskih in osnovnih šol.

Šport

Krovna nacionalna smučarska organizacija je držala obljubo in v Ljubljani pripravila sprejem za športnike, člane športnih panog pod svojim okriljem, ki so v minuli sezoni razveseljevali privržence zimskih športov. Dogodek je poimenovala Junaki zime, na njem se je zbralo približno tisoč ljudi. Med drugim so lahko pozdravili našo alpsko smučarko Ilko Štuhec, ki je s seboj prinesla mala kristalna globusa, ki ju je osvojila v alpski kombinaciji in smuku.

Zimsko sezono so med zadnjimi sklenili smučarji skakalci. Tradicionalno so se merili v dolini pod Poncami. Na finalu svetovnega pokala na velikanki v Planici so se med drugim pomerili v ekipni tekmi. Zmagali so Norvežani, Slovenci so bili peti. Približno 27 tisoč gledalcev je videlo tudi nov rekord planiške letalnice. Poljak Kamil Stoch je pristal pri 251 metrih in pol. Na zadnji posamični tekmi je zmagal Avstrijec Stefan Kraft, ki je tako v Planici kar trikrat stopil na najvišjo stopnički. Osvojil je tudi globus za skupno zmago in za seštevek poletov.

Slovenska nogometna reprezentanca je imela prejšnjo nedeljo v Glasgowu lepo priložnost, da naredi velik korak k dodatnim kvalifikacijam za svetovno prvenstvo prihodnje leto. Toda nesamozavestna in na splošno mnenje vseh slaba predstava je stvari malce zapletla. Slovenija bi že s točko Škotsko praktično izločila iz boja. Točka se je našim nasmihala vse do 88. minute, ko je nasprotnikom zmago priigral Chris Martin. Slovenski selektor Srečko Katanec pravi, da je bil glavni vzrok za takšen razplet slabša fizična pripravljenost naših, manjkala je samozavest. Kljub slabi predstavi na Škotskem za Slovenijo še ni nič izgubljenega - do konca kvalifikacij je še pet tekem, že junija bodo naši gostili Malto, proti kateri so tri točke nujne.