Javne finance na boljšem?
Slovenija
Današnje novice iz Statističnega urada Republike Slovenije so spodbudne. Javnofinančni primanjkljaj je v letu 2016 po prvih izračunih statističnega urada znašal 609 milijonov evrov, kar je 40 odstotkov manj kot leta 2015 in 1,5 odstotka bruto domačega proizvoda. Zmanjšal se je tudi dolg države, in sicer na 79,7 odstotka BDP, zdaj znaša 31,677 milijarde evrov.
Nazadnje smo tako nizek javnofinančni primanjkljaj zabeležili leta 2008, torej pred finančno in gospodarsko krizo, je na novinarski konferenci povedal Peter Štemberger iz državnega statističnega urada. Takrat je bil primanjkljaj ocenjen na 537 milijonov evrov oz. 1,4 odstotka BDP.
Na lansko zmanjšanje primanjkljaja je po njegovih besedah vplivalo predvsem zmanjšanje skupnih odhodkov države za 2,9 odstotka. Med vzroki za to je izpostavil zaključek evropske finančne perspektive 2007-2013, zaradi česar se je obseg investicij zmanjšal za tretjino.
Spodbudne gospodarske napovedi
Urad RS za makroekonomske analize in razvoj za letos napoveduje 3,6-odstotno rast bruto domačega proizvoda, kar je 0,7 odstotne točke več od jesenske napovedi. Za prihodnje leto Umar Sloveniji napoveduje 3,2-odstotno gospodarsko rast, za 2019 pa 2,6-odstotno krepitev BDP.
Umar je s pomladansko napovedjo seznanil tudi vlado. V njej je napovedal nadaljevanje ugodnih gospodarskih gibanj v letošnjem in prihodnjem letu. Lani se je slovensko gospodarstvo po prvi oceni okrepilo za 2,5 odstotka, predlani pa je bila gospodarska rast 2,3-odstotna.
Ključni dejavniki rasti po besedah direktorja Umarja Boštjana Vasleta ostajajo podobni lanskim. Kot je pojasnil na novinarski konferenci, zelo velik prispevek pripisujejo izvozu, ki se je lani okrepil za nekaj manj kot šest odstotkov, podobno stopnjo rasti pa pričakujejo tudi za letos.
Dinamiko rasti bodo letos in prihodnje leto sicer najbolj zaznamovale investicije. Te so se lani po Vasletovih besedah v Sloveniji skrčile za približno tri odstotke, kar je bila v celoti posledica zaustavitve črpanja evropskih sredstev ob prehodu na novo finančno perspektivo. "Letos smo v napoved vgradili pričakovanje, da bo črpanje evropskih sredstev ponovno oživelo," je pojasnil Vasle in dodal, da se pričakovanja gibljejo okoli 300 milijonov evrov.
Pričakujejo tudi nadaljnjo krepitev investicij iz zasebnega sektorja. Je pa Vasle opozoril na pričakovane demografske spremembe. Kot je poudaril, ne drži, da bodo opazne šele čez desetletja, saj do njih prihaja že sedaj. "Ključno dejstvo je, da se bo število delovno sposobnega prebivalstva močno zmanjšalo, močno pa se bo povečalo število prebivalcev nad 65 let," je poudaril Vasle in ob tem opozoril na naraščajoče težave z zagotavljanjem primerne delovne sile.
To je lani sicer razveselila najvišja rast plač v zadnjih petih letih, kar je bilo povezano z ugodnimi poslovnimi rezultati podjetij oziroma v javnem sektorju z vladnimi dogovori. V luči pomanjkanja primerne delovne sile se bo rast plač po ocenah Umarja temu primerno okrepila, hkrati pa pričakujejo, da bodo podjetja pazila, da rast plač ne bo presegla produktivnosti.Inflacija se bo letos in prihodnje leto po pričakovanjih gibala okoli dveh odstotkov, nanjo pa bodo vplivale predvsem cene energentov in pritiski iz domačega okolja na cene storitev.
