Ekonomist Burger: Izboljšana napoved gospodarske rasti posledica več dejavnikov
Slovenija
Mednarodni denarni sklad je precej izboljšal napoved letošnje gospodarske rasti za Slovenijo. Ekonomist Anže Burger je prepričan, da gre za posledico prepleta notranjih in zunanjih dejavnikov. V pogovoru za naš radio se je strinjal z oceno predstavnikov misije te finančne ustanove, da mora naša država nadaljevati s privatizacijo. Tako kot Mednarodni denarni sklad tudi Burger dvomi v smiselnost modela prodaje Nove Ljubljanske banke, ki predvideva prvo javno ponudbo delnic z razpršenim lastništvom.
Od jeseni, ko je Mednarodni denarni sklad ocenil, da bo letošnja gospodarska rast v Sloveniji 1,8-odstotna, do zdaj, ko pričakuje, da bo triodstotna, so se po Burgerjevih besedah v pozitivno smer obrnili predvsem zunanji dejavniki. »Gre za oživitev gospodarske rasti v naših največjih gospodarskih partnericah, kot so Nemčija in ostale razvite evropske države. Tudi na svetovni ravni se je rast oživila, torej tudi porajajoča gospodarstva nimajo več težav. Cena nafte se je umirila, znižala, kar znižuje stroške industriji.« Burger ob tem ne zanemarja vpliva notranjih dejavnikov. "Tu je nizka obrestna mera, ki je zagnala potrošnjo in nov investicijski ciklus, ki se že odraža pri rasti cen nepremičnin in oživitvi gradnje objektov."
Kot je znano, je misija Mednarodnega denarnega sklada po tokratnih pogovorih z različnimi deležniki v naši državi poudarila, da bi morala Slovenija prevetriti strategijo upravljanja državnih naložb in zmanjšati število tistih, ki jih opredeljuje kot strateške, ter se umakniti iz turizma in predelovalnih dejavnosti. Po Burgerjevem mnenju pozivi k hitrejši privatizaciji ne padejo na plodna tla, ker so interesi za ohranjanje državnega lastništva preveliki. "Vendar bi privatizacija resnično spodbudila strukturne reformne in omogočila fiskalni prostor za Slovenijo. S kupninami od privatizacije bi Slovenija lahko zniževala javni dolg, se v prihodnjih letih v manjši meri zadolževala. S tem bi javni dolg in stroški plačevanja obresti nanj padli, Slovenija bi lahko zniževala davke ter razbremenila ljudi in gospodarstvo," je dodal.
Tudi Burger je, tako kot predstavniki Mednarodnega denarnega sklada, prepričan, da model prodaje naše največje banke, ki predvideva prvo javno ponudbo delnic z razpršenim lastništvom, ni najbolj optimalen. "Bojim se, da se bo poskus privatizacije izjalovil in ne bo dobrih rezultatov. Politika bo nato krivila trg in vlagatelje, da ni prišlo do izboljšanja položaja."
