Jaklič po izvolitvi: Hvala za priložnost in odgovornost služiti vsem z enakim spoštovanjem
| 22.03.2017, 23:28
Potem, ko so poslanci za nove ustavne sodnike na tajnem glasovanju potrdili Mateja Accetta, Rajka Kneza, Klemna Jakliča in Marijana Pavčnika so ti že prisegli in nagovorili poslance. Zahvalili so se jim za zaupanje in zagotovili, da bodo braniki ustave.
Generalna sekretarka v uradu predsednika republike Boruta Pahorja Nataša Kovač je še pred glasovanjem o kandidatih poudarila, da je za štiri kandidate za ustavne sodnike mogoče na podlagi njihovih strokovnih kompetenc ter dosedanjih izkušenj utemeljeno sklepati, da „bodo to poslanstvo opravljali kot poznavalci domačega in mednarodnega prava, samostojno, neodvisno in v skladu z najvišjimi strokovnimi zahtevami. Zagotovo za nobenega od štirih kandidatov ni mogoče trditi, da nima ustreznih akademskih referenc, ravno nasprotno. Ustrezne, več kot ustrezne akademske reference imajo“.
V odgovor na kritike na njegov račun, je Klemen Jaklič po prisegi izpostavil, da „kdor vladavino ljudi jemlje resno, si ne želi izvolitve s 100-odstotno podporo". V nagovoru je tako povedal: "Iskrena hvala najprej suverenu te države, torej ljudem. Od vas prihaja Ustava in zaradi vas je Ustava. Hvala za priložnost in odgovornost služiti, vsem z enakim spoštovanjem. Hvala tudi tistim od vas, ki ste mi ves čas zaupali. Kot sem zapisal že ob soglasju h kandidaturi, ob tako trdni podpori bi za pravno državo šel na tnalo slovenske realnosti ne enkrat, dvakrat, ampak stokrat, če bi bilo treba. Hvala tudi temu Zboru za izvolitev, tistim, ki ste obkrožili moje ime s takšno večino. Kdor pa vladavino ljudi jemlje resno, si obenem ne želi izvolitve s stoodstotno podporo, zato enaka hvala tudi tistim izmed vas, ki ste k tej odločitvi prispevali njeno demokratičnost. Prav posebej hvala nekaterim posameznicam in posameznikom, v tej dvorani in izven nje, ki sami pri sebi vedo za to. Predsedniku republike - hvala, da ste predsednik vseh. Na koncu še tebi Slovenija, domovina. "Čez sedem dolgih let", praviš svojim fantom v narodni pesmi. Meni si jih dodelila sedemnajst - dolgih let tujine. Tudi zato vem, da, kot vsaka domovina, nosiš v sebi neprecenljivo dobro, pa tudi krivico. Sedemnajst je kot nič v primerjavi s tistimi, ki jih je roka tvoje krivice kdaj - kadarkoli - zares dosegla. In tistimi, ki jim ni bilo dopuščeno, da bi še kdaj videli tvoje lepe planine, tvoja cvetoča polja. Želim si, Slovenija, da ne pozabiš na nikogar več. Iz svoje krivice črpaj spoznanja svoje boljše prihodnosti. Da boš dežela pravice in enakih možnosti za vse. Ta obljuba obljub je bila dana tudi v Ustavi tvoje države. Na vseh nas, in tistih, ki pridejo za nami, je, da je izpolnimo svoj del. Hvala torej tudi tebi za klic in srečno, domovina Slovenija!"
Accetto se je zahvalil za zaupanje in napovedal, da se bo trudil, "da se s svojim delom na ustavnem sodišču ljudem ne bi izneveril".
Knez je dejal, da je prevzel breme, da zaradi svojih ustavnosodniških odločitev ne bo všečen ljudem, „ker bo vedno nekdo, ki mu moja odločitev ne bo všeč“. "Pravniki smo pri svojem odločanju velikokrat ljudje s slabo vestjo, ker enostavno ne vemo natančno ali smo pravilno odločili ali ne. Instančnost sojenja to do določene mere mehča, ampak ko pride do zadnje instance, potem to breme močno zareže. Z obljubo sem prevzel to breme in prevzel sem tudi to, da verjetno ne bom velikokrat povšeči ljudem, ker bo vedno nekdo, ki mu odločitev ne bo všeč. To sem prevzel z obljubo, to prevzemam ."
Pavčnik je v svojem kratkem nagovoru izpostavil misel nemškega pravnega strokovnjaka Gustava Radbrucha, da „ne smemo reči, da vse, kar koristi ljudstvu, je pravo. Samo to, kar je pravo, namreč koristi ljudstvu“. "Trudil se bom, da bom zvest prisegi. Zvest pa bom, vsaj intimno, tudi misli, ki jo bom sedajle citiral. Gre za misel iz druge minute Petih minut filozofije prava, to misel izreka Gustav Radbruch. Navajam: "Ne, ne, ne smemo reči: vse kar koristi ljudstvu, je pravo, temveč je treba reči obratno: samo to kar je pravo, koristi ljudstvu." Konec navedka."
