VIDEO: Predstavila sta se še zadnja kandidata za ustavne sodnike, Jaklič in Knez

| 21.03.2017, 14:00

V predsedniški palači sta se dopoldne javnosti predstavila še dva preostala kandidata za ustavna sodnika Klemen Jaklič in Rajko Knez. Če bosta jutri izvoljena, bo Jaklič na ustavnem sodišču nadomestil enega izmed treh ustavnih sodnikov, ki jim mandat moteče konec tega meseca, Knez pa Ernesta Petriča, ki mu bo mandat potekel konec aprila.

Pahor poleg Jakliča in Kneza za ustavne sodnike predlaga še Marijana Pavčnika in Mateja Accetta. Poslanke in poslanci bo o vseh štirih kandidatih odločali jutri. "Predsednik Pahor ocenjuje, da kandidati izpolnjujejo strokovne kriterije in vzbujajo zaupanje za opravljanje te pomembne funkcije. Po pogovorih predsednika z vodji poslanskih skupin je mogoče utemeljeno sklepati, da imajo kandidati tudi potrebno podporo za izvolitev," so zapisali v predsednikovem kabinetu.

Jaklič: Naloga vsakega akademskega pravnika je, da opozarja na kršitve človekovih pravic

Kandidat za ustavnega sodnika, predavatelj na ameriški univerzi Harvard, Klemen Jaklič, je danes spregovoril tudi o svojih preteklih javnih komentarjih sodnih postopkov. Poudaril je, da je naloga vsakega akademskega ustavnega pravnika, da opozarja na kršitve človekovih pravic, ter poudaril, da nikoli ni bil član kake politične stranke.

"Nikoli nisem bil član nobene politične stranke, nikoli nisem delal za nobeno stranko, nisem pisal strankarskih programov, nisem bil osebni prijatelj kakega strankarskega veljaka. Sem pa na glas povedal, če je v kakem postopku šlo za kršitve s področja človekovih pravic. Oddaljenost od Slovenije mi je to omogočala," je v uvodu svoje predstavitve dejal Jaklič. Ob tem je izpostavil, da so v nasprotju z njim nekateri drugi kandidati za mesta, za katera se je potegoval tudi sam, dejansko bili člani strank ali v dolgoletnem prijateljstvu s strankarskimi veljaki. Jaklič je poudaril, da si ne dovoli kakršnih koli pritiskov s strani politike.

"Kot pravnik s področja človekovih pravic sem bil glasen pri kršitvah in zaradi kršitev človekovih pravic. To je imanentna dolžnost pravnikov iz akademske sfere, sploh če so s področja prava človekovih pravic. Na njih je, da opozarjajo na kršitve, da so učinkoviti psi čuvaji zoper kršitve ali potencialne kršitve. Za akademske pravnike velja nasprotno kot za sodnike, za katere velja, da se morajo vzdržati sodb v zadevah, ki jih sodijo ali bi jih lahko sodili," je dejal. Tako tudi ni želel komentirati nekaterih konkretnih sodnih zadev. Pojasnil, da je "v vicah" postopka imenovanja za ustavnega sodnika, zato se želi že obnašati kot sodnik in se bo komentarjev vzdržal. Na vprašanje, ali bo ukinil svoj twitter račun, svoja mnenja je namreč objavljal prav tam, pa je dejal, da se bo o tem še odločil.

Glede komentiranja odločitev sodišča s strani politike je Jaklič mnenja, da "politika skuša sicer relativizirati ustavno sodišče, kadar ji kake odločitve niso všeč". "Če se ne spoštuje relativno normalne odločitve, je to katastrofa za državo. Ko pa gre za odločitve, ki so v nasprotju z 200-letno tradicijo ustavnega prava na zahodu, pa je dolžnost vseh, tudi državljanov in politike, da o tem govorijo in se temu zoperstavijo," je dejal. Dosedanje delo ustavnega sodišča je sicer po oceni Jakliča "ena najsvetlejših točk v zgodovini države".

Predavatelja ustavnega prava na ameriški Univerzi Harvard Jakliča, je za ustavnega sodnika predlagal Svetovni slovenski kongres, njegovo kandidaturo za ustavnega sodnika pa so s pismom predsedniku republike podprli štirje profesorji Harvarda in Oxforda, ki so ga označili kot misleca izjemnih sposobnosti, predanega demokraciji in pravu.

Knez posvaril pred pavšalnimi kritikami sodstva

Kandidat za ustavnega sodnika, profesor na pravni fakulteti v Mariboru, Rajko Knez pa je v svoji javni predstavitvi opozoril na veliko število sodb Evropskega sodišča za človekove pravice zoper Slovenijo, pa tudi na nevarnost pavšalnega kritiziranja sodstva.

Knez je izpostavil, da je Slovenija doslej prejela že okoli 340 obsodilnih sodb na Evropskem sodišču za človekove pravice, kar je po številu sodb na prebivalca veliko. Ta številka je toliko večja zaradi številčnosti sodb glede izbrisanih, je dodal, a ob tem izpostavil, da take "doktrinarne" rešitve služijo kot smer uporabe domačega prava. Domače pravo namreč ni otok, popolnoma neodvisen od drugega, ampak je zelo vpet v mednarodna pravila. Kot je dejal, je odločbe ustavnega sodišča vedno rad prebiral in je med njimi ter sodbami rednih sodišč včasih velika razlika. Poudaril je, da ustavno sodišče ne gleda na interese strank, ampak na interese prava. To zagotavlja strokovnost odločitve, za kar se je, tako Knez, tudi sam vedno prizadeval.

Na vprašanje, ali je Slovenija v "neki ustavni krizi izvrševanja ustavnih odločb", je ocenil, da sicer ne moremo govoriti o krizi, "je pa nekaj ustavnih odločb odprtih že lep čas". Zakonodajna in izvršna veja oblasti bi te odločbe zagotovo morali izvršiti, je dejal. Glede komentiranja mnenj ustavnega sodišča s strani politike Knez meni, da tekom postopka politik sicer lahko komentira neko zadevo, "glavno pa je, da se jih spoštuje".

Poudaril je, da je slovenski pravni sistem izredno mlad ter da nimamo take pravne kulture kot kake starejše države. "Smo v razvoju. 'Črne Pike', ki smo jih naredili v začetnem obdobju Slovenije, so problemi, ki jih neke tradicionalno izoblikovane pravne skupnosti nimajo. Pri takih vprašanjih je treba ustavnemu sodišču dati primat, da usmerja," je dejal Knez in ob tem poudaril, da je prav zaradi tega pri komentiranju dela ustavnega sodišča na mestu "prava mera".