Sedež SAZU
Prispevki za nacionalni program pred 30 leti in danes
Slovenija
Na Slovenski akademiji znanosti in umetnosti je bil 1. marca posvet z naslovom: »Prispevki za slovenski nacionalni program II.« Najvišja znanstvena ustanova pri nas ga je organizirala, da bi tako dostojno zaznamovala 30. obletnico 57. številke Nove revije in odprla razpravo o prihodnosti slovenskega naroda v prenovljeni Evropi.
Med organizatorji posveta sta bila akademika Niko Grafenauer in Tine Hribar, ki sta sodelovala pri pripravi 57. številke Nove revije. Po besedah takratnega urednika Grafenauerja je znamenita številka prinesla novo koncepcijo slovenstva. Članke je prispevalo šestnajst avtorjev, ki so se med drugim zavzeli za dosledno spoštovanje pravice do samoodločbe in do konstituiranja državnosti. Temu primeren je bil odziv oblasti. Grafenauer je povedal, kako se je takrat počutil. "Moja prva reakcija je bila v tisti situaciji, da sem šel na balkon pogledat, če me spodaj že čakajo policijski avtomobili."
Razmišljanja piscev prispevkov za slovenski nacionalni program so ponudila programske smernice slovenske osamosvojitve. Takratna oblast je sprva ostro napadla avtorje in njihove ideje, a se pozneje odločila za drugo taktiko. "To je takrat najbolj imenitno izrazil Kučan. On je rekel, ne bomo jih preganjali, bomo pa naredili vse, kar je v naši moči, da se njihove ideje ne bodo uresničile," je nekoč za naš radio dejal France Bučar. Javnim napadom in obsodbam je sledil premislek komunističnega bloka, ki je spoznal, da mora za ohranitev oblasti vstopiti v dialog z idejami, ki so jih ljudje že sprejeli za svoje. Sledil je odmik od Beograda in začetek navezovanja na demokratičen evropski prostor.
Minilo je trideset let in Slovenija je močno zasidrana v evropski povezavi, a za nacionalno dobrobit moramo tudi danes poskrbeti sami. To je vodilo Slovensko akademijo znanosti in umetnosti, da je pripravila posvet na katerem so predstavili prispevke za slovenski nacionalni program II. Predsednik Tadej Bajd je spomnil, da so akademiki sodelovali že pri prvem programu. "Že pred tridesetimi leti so sodelovali člani slovenske akademije pri nastajanju te 57. številke: akademik Hribar, akademik Grafenauer, akademik Jančar, akademik Veljko Rus." Slovenci smo se tri desetletja ravnali po evropski uri resnice za Slovenijo, zdaj pa je čas, da se obrnemo in začnemo uveljavljati svojo, slovensko resnico, tudi v odnosu do Evropske unije. V tem duhu je akademija izbrala nastopajoče na posvetu. Že prvi med njimi, predsednik države Borut Pahor, je spregovoril o Ljubljanski pobudi, saj je prepričan, da je za dolgoročni obstoj in krepitev povezave potrebna tudi njena institucionalna reforma. Avtor nove evropske ustave Peter Jambrek je povedal, da je navdih nove ustavne ureditve Evropske unije črpal iz ameriškega političnega sistema, ki jih je prilagodil evropskim razmeram. Grafenauer je opozoril, da je tudi slovenska vloga v povezavi zelo dvoumna, če ne bomo znali trdno postaviti tistih izhodišč, ki so vezana na našo identiteto in naše interese. V tem duhu so razmišljali tudi ostali nastopajoči.
