VIDEO: Papež Frančišek voditeljem EU položil na srce, da naj v ospredje postavijo človeka
Papež Frančišek je dan pred 60. obletnico podpisa Rimske pogodbe v apostolski palači v Vatikanu sprejel v avdienco 27 predsednikov držav in vlad Evropske unije. Med njimi so bili tudi predsedniki Evropskega parlamenta Antonio Tajani, Evropskega sveta Donald Tusk in Evropske komisije Jean Claude Junker. Zbrane sta najprej nagovorila gostitelj slovesnosti italijanski premier Paolo Gentiloni in predsednik Evropskega parlamenta Tajani. V nagovoru je voditelje EU pozval, da naj v prihodnje "vlagajo" v življenje, družino in v mlade.
Sveti oče je v nagovoru spomnil na začetke evropskega povezovanja in prehojeno pot, ob tem pa opozoril na težave s katerimi se unija sooča danes. Uspeh podpisanih pogodb se po njegovih besedah kaže v tem, da je bil v ospredju človek. "Ustanovni očetje nas spominjajo, da Evropa ni skupek pravil, ki jih je potrebno upoštevati, niti priročnik protokolov in postopov, katerim je potrebno slediti. Evropa je življenje, način razumevanja človeka, izhajajoč iz njegovega transcendentnega in neodtujljivega dostojanstva, in ne zgolj kot skupek pravic, ki jih je potrebno varovati ali zahtev, ki jih je potrebno terjati."
Spomnil je na besede sv. Janeza Pavla II., ki je dejal, da "duša Evrope ostaja združena, ker živi identične krščanske in človeške vrednote, kot so dostojanstvo človeške osebe, globoka zavest pravičnosti in svobode, delavnost, duh pobude, ljubezni do družine, spoštovanja življenja, strpnosti, želje po sodelovanju in miru." Po papeževih besedah bodo v našem multikulturnem svetu imele te vrednote še naprej polnopravno državljanstvo, "če bodo znale ohranjati svojo življenjsko povezavo s korenino, ki jih je porodila".
"Evropa ponovno najde upanje, ko je človek središče in srce njenih institucij. Potrditi središčno vlogo človeka pomeni tudi ponovno najti duha družine, v kateri vsak svobodno po svojih močeh in sposobnostih prispeva k skupnemu domu. Smotrno je upoštevati, da je Evropa družina narodov in – kakor v vsaki dobri družini – imamo različne občutljivosti, vendar pa morejo vsi rasti v kolikor so združeni. Evropska unija je nastala kot edinost različnosti ter edinost v različnosti. Posebnosti zato ne smejo biti razlog za strah, prav tako se ne sme misliti, da uniformiranost ohranja edinost. Prej kot to je enost harmonija skupnosti. Danes mora Evropska unija ponovno odkriti, da je predvsem 'skupnost' oseb in narodov, ki se zavedajo, da je »celota več kakor del, in je tudi več kakor njihov seštevek. Zato... moramo vedno razširjati pogled, da bi spoznali večjo dobrino, ki nam vsem koristi," je po poročanju Radia Vatikan dejal sveti oče.
Posebej je naglasil, da bo unija svoje upanje našla v solidarnosti. "Evropa ponovno najde upanje v solidarnosti, ki je tudi najučinkovitejši protistrup za moderne populizme. Solidarnost vsebuje zavedanje pripadnosti enemu samemu telesu ter istočasno sposobnost, da vsak od članov čuti z drugim in s celoto. Če trpi eden, trpijo vsi (prim. 1 Kor 12,26). Tako tudi mi danes z Združenim kraljestvom jokamo za žrtvami atentata, ki je prizadel London pred dvema dnevoma. Solidarnost ni dober namen: zaznamujejo jo konkretna dejanja in dejstva, ki nas približajo k bližnjemu," je dejal sveti oče.
Ob sklepu nagovora pa je sveti oče dejal: "Spoštovani gostje, glede na splošno podaljšanje pričakovane življenjske dobe 60 let danes velja za čas polne zrelosti. Gre za ključno obdobje, v katerem je človek še enkrat poklican, da se postavi pod vprašaj. Tudi Evropska unija je danes poklicana, da se postavi pod vprašaj, da ozdravi neizogibne tegobe, ki pridejo z leti ter najde nove smeri na svoji poti. Za razliko od 60-letnega človeškega bitja pa Evropska unija pred seboj nima neizogibne starosti, ampak možnost za novo mladost. Njen uspeh bo odvisen od volje, da bi ponovno delali skupaj ter bi ponovno stavili na prihodnost. Na vas, voditeljih, je, da razlikujete pot novega evropskega humanizma, ki je sestavljen iz idealov in konkretnosti. To pomeni ne imeti strahu, da bi sprejeli učinkovite odločitve, ki bodo lahko odgovorile na realne probleme oseb."
Med prisotnimi so bili v dvorani tudi nemška kanclerka Angela Merkel ter slovenski predsednik vlade Miro Cerar.
Vir: Radio Vatikan
