Ne bodimo nevzgojeni bučmani

Slovenija | 23.02.2017, 18:00 Nataša Ličen

Včasih smo imeli vaške opravljivke, da so raznosile informacije, tudi tiste ali predvsem tiste, za katere nismo želeli, da bi se razširjale. Danes pa se kar sami razgaljamo in preko socialnih omrežij povemo o sebi več kot bi želeli, objavljamo svoje fotografije in ostale podrobnosti iz zasebnega življenja, tudi tiste, za katere ne želimo, da bi jih poznala množica. Otroci so v tem navideznem svetu resničnosti najbolj ranljivi.

Spletna in mobilna etika Mesec februar je mesec varne rabe interneta. Pri Točki osveščanja SAFE.SI so ob tem pripravili več aktivnosti. Med drugim tudi zabavno in poučno spletno šolsko uro o kulturi na internetu in pri uporabi mobilnih naprav. Po uresničitvi ene od teh smo za mladinsko oddajo Mladoskop pred mikrofon povabili nekaj ključnih akterjev. Mladi so navdušeno sprejeli vlogo Pižame, znanega komika, ki se prelevi v neveščega uporabnika sodobne tehnologije. Pri nerodnostih mu z nasveti pomaga strokovnjak. Več si oglejte na spletnih straneh SAFE.SI.

Boštjan Gorenc -Pižama, slovenski raper, igralec, komik in prevajalec: »V sklopu kampanje o varni rabi interneta je moja vloga Hipster Bedanca, možakarja iz bolj goratega, gozdnatega predela, kjer Bedanci pač živijo. Lik smo ustvarili s kolegi iz Safe.si, s katerimi smo pred dvema letoma posneli več kratkih filmov o varni in pametni rabi interneta. Ko Hipster Bedanec nekoč pride v mesto, vidi hipsterje, želi jih posnemati, delati, kar delajo oni, in tako v roke dobi tudi prvi pametni telefon v življenju. Odpre se mu neskončno možnosti, kaj vse bi lahko počel z njim in seveda vse te možnosti žal uporabi narobe. V omenjenih filmih smo mladim pokazali, naj bodo previdni pri kupovanju stvari na internetu, pri laganju na spletu, pri pošiljanju intimnih podatkov in tako naprej. Skozi šaljive prizore smo jim skušali povedati: »Glejte, tako se obnašajte in vam bo bolje«. Upam, da mladi slišijo. Začenjajo se zavedati pomena in varnosti kulturnega vedenja na spletu. Internet ni nek magični kraj, ločen od realnega sveta, ampak vse, kar delamo na spletu, se odraža v realnosti. Bodimo zadržani, kaj dajemo na splet. Kar ne želimo, da bi drugi pisali o nas na spletu, tega ne pišimo mi o drugih.«

Dr. Benjamin Lesjak: »Otroci so digitalni domorodci. Toda, nimajo pa občutka, zato se ne pustite prepričati, da otroci vedo več od staršev. Tehnične veščine obvladajo, toda zlahka padejo na kakšno »finto«, otroci so naivni in se jih da hitro zvabiti na nepravo pot. Tu smo pomembni starši, da jih opozorimo, jih spremljamo in smo jim v zgled, tudi pri uporabi spleta in telefona. Ni »zastonj kosila«. Ne pozabimo tega. Nič ni brezplačno, na spletu so plačilno sredstvo naši zasebni podatki. Koncepte zasebnosti je treba pri otrocih izostriti. Internet ima spomin, po objavi na spletu je objavljeno zapisano za vedno. Svetu prostovoljno govorimo o sebi, tudi tisto, kar nam morda čez nekaj časa ne bo več všeč, da svet to ve. S tem, ko se pojavljamo na družabnih omrežjih, se izpostavljamo. Dopuščamo, da nekdo dobesedno pride v našo spalnico.«

Marko Puschner: »Internet je zanimivo okolje, veliko lahko izvemo, ogromno se lahko naučimo na njem, toda obenem ima tudi kup nevarnosti. Največja nevarnost smo mi sami, ker na internetu delamo stvari, ki jih ne bi smeli, oziroma počnemo tisto, kar nam lahko škodi. To so neprimerne fotografije, osebni podatki, ki jih objavljamo, stvari, ki jih zapišemo, in za katere mislimo, da bodo imeli ljudje pozitiven odnos do njih, izkaže pa se potem ravno obratno. Pojavijo se tako lahko žalitve, neprimerni komentarji in podobno. To so glavne nevarnosti, ki se lahko zgodijo. Internet je javni, odprt prostor. Zato tisto, kar počnemo na internetu načeloma lahko vidi, prebere vsak. In, preden objavimo kaj na spletu, prej pomislimo, bi to javno povedali sredi mesta, pred popolnimi neznanci?«