Zamejstvo, avstrijska Koroška
Poenotili stališča za nadaljevanje dialoga
Slovenci po svetu | 24.02.2017, 18:05 Matjaž Merljak
Ta teden je bilo kar nekaj pogovorov glede nove deželne ustave avstrijske Koroške, ki v 5. členu kot deželni jezik omenja zgolj nemščino. V 7. členu sicer omenja slovensko narodno skupnost, kar je prvič po letu 1918.
Zunanji minister Karl Erjavec in minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Gorazd Žmavc sta se v ponedeljek v Ljubljani pogovarjala s predstavniki slovenske manjšine na Koroškem. Erjavec je po srečanju na zunanjem ministrstvu dejal, da je velik korak naprej to, da bo prvič po letu 1918 v koroški deželni ustavi ponovno omenjena slovenska narodna skupnost, vendar se je treba uskladiti še glede dela besedila, kjer piše, da je nemščina edini deželni jezik. Tega zapleta pa po njegovih besedah ne bo težko rešiti. Po srečanju so predstavili dve možni rešitvi, in sicer, da se izpusti del, ki omenja nemščino kot edini deželni jezik, ali pa se doda besedilo, da je na naselitvenem območju slovenske narodne skupnosti deželni jezik tudi slovenščina.
Zaradi zapletov z novo deželno ustavo so se v Sloveniji okrepili pozivi, naj Slovenija notificira nasledstvo Avstrijske državne pogodbe (ADP). Poslanska skupina Združene Levice je predlog za notifikacijo vložila v parlamentarni postopek. DZ bo predlog predvidoma obravnaval na aprilski seji.
V četrtek je bila v državnem zboru nujna skupna seja Odbora za zunanjo politiko ter Komisije za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu, ki jo je zahtevala poslanska skupina stranke Nova Slovenija (NSi). V gradivu za sklic je Nova Slovenija predlagala sprejetje treh sklepov, a sta bila na seji brez protiglasu sprejeta le sklepa poslanske skupine koalicijskih strank, Stranke modernega centra (SMC), Demokratične stranke upokojencev Slovenije (DeSus) in Socialnih demokratov (SD).
Parlamentarni odbor in komisija vlado pozivata, da glede sprememb deželne ustave avstrijske Koroške opravlja redna posvetovanja s predstavniki organizacij slovenske narodne skupnosti na avstrijskem Koroškem in jim nudi podporo pri njihovih aktivnosti, ter da v dialogu z deželnimi oblastmi avstrijske Koroške in avstrijskimi zveznimi predstavniki izpostavlja pričakovanja slovenske narodne skupnosti glede sprememb omenjene deželne ustave.
Na seji so sodelovali minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Gorazd Žmavc, državna sekretarka na ministrstvu za zunanje zadeve RS Darja Bavdaž Kuret in predstavniki koroških Slovencev: predsednik Skupnosti koroških Slovencev in Slovenk (SKS) Bernard Sadovnik, predsednik Zveze slovenskih organizacij (ZSO) Marjan Sturm, podpredsednik Narodnega sveta koroških Slovencev (NSKS) Nanti Olip in Gabriel Hribar, predsednik Enotne liste (EL). Slednji so poenotili stališča in se zavzeli za nadaljevanje dialoga na vseh ravneh. Izpostavili so tudi izboljšanje ozračja na avstrijskem Koroškem, odkar je v tej avstrijski zvezni deželi na oblasti sedanja koalicija avstrijskih socialdemokratov, ljudske stranke in Zelenih pod vodstvom deželnega glavarja Petra Kaiserja (SPÖ).
Sturm je glede osnutka deželne ustave med drugim izrazil optimizem, da bo dosežena pametna rešitev. Nanti Olip je ocenil, da gre pri tej ustavi za generacijsko pogodbo, ki mora zagotoviti slovenščino tudi prihodnjim rodovom koroških Slovencev. Sadovnik pa je poudaril, da so javnost na Koroškem in tudi mediji tokrat na strani narodne skupnosti. V vlogi predsednika sosveta za slovensko narodno skupnost pri Uradu zveznega kanclerja Bernard Sadovnik ugotavlja, da bo odločilno, da se bodo čim prej nadaljevali pogovori s člani odbora za ustavna vprašanja v deželnem zboru. Ozračje na seji komisije in odbora je bilo naklonjeno začrtani poti, da se nadaljujejo redna posvetovanja s predstavniki slovenske narodne skupnosti.
Predsednik odbora za zunanjo politiko Jožef Horvat iz Nove Slovenije - Krščanski demokrati (NSi) na četrtkovi seji ni dovolil razprave o notifikaciji avstrijske državne pogodbe, kar je naletelo na oster protest poslanke Violete Tomić iz Združene levice (ZL), ki je tudi opozorila, da je neizpodbitno dejstvo, da na avstrijskem Koroškem slovenska avtohtona narodna skupnost izumira. Poslanec madžarske narodne skupnosti v Sloveniji Laszlo Göncz je v zvezi s tem dejal, da se je kljub vzorni zaščiti, ki jo v Sloveniji uživata italijanska in madžarska narodna skupnost, bistveno zmanjšalo število njunih pripadnikov.
Izjava za javnost
Zbrani na letnem smučarskem dnevu duhovnikov, redovnic, bogoslovcev, katehetinj in katehetov, dne 22. 2. 2017 na Koroškem v Podnu, podpiramo enakopravno in vzajemno spoštovanje nemške in slovenske kulture ter obeh jezikov.
Tudi slovenski jezik je živ, ker ga z ljubeznijo in spoštovanjem govorijo živi ljudje.
Podpiramo vse, ki si prizadevajo za pravično in sodobno rešitev: da bo v deželni ustavi slovenščina imenovana kot drugi deželni jezik.
Dr. Vinko Potočnik in 60 slovenskih duhovnikov
